Leapmotor ima zanimivo zgodbo, saj gre za primerljivo manjše kitajsko podjetje, ki se je izdelave avtomobilov lotilo tako rekoč na način “start-upa”. Celo večino ključnih komponent, od elektromotorjev in baterijskih sklopov, do programske opreme in čipov razvijajo in izdelujejo sami. Po ustanovitvi skupnega podjetja v Evropi z 51-odstotnim Stellantisovim vložkom, velja Leapmotor za eno najhitreje rastočih znamk električnih vozil, ki združuje kitajsko hitrost inovacij in evropsko prodajno infrastrukturo.

Leapmotor C10 predstavlja večjega enoprostorca v dovolj všečni futuristični obliki, ki v precej podrobnostih na zunaj in znotraj deluje kot posnemovalec Tesle. Niso se spustili v eksperimentiranja. Zunanjost je zloščena in vsaj pri svetilih spredaj precej konzervativna. Vrata so velika, posebej zadnja, kar se za zadaj vedno udobnega Kitajca spodobi. Če je oblika vedno enaka, pa pod pokrovom ponujajo popolnoma električno različico, tako z bencinskim podaljševalnikom dosega in štirikolesno gnani električni kronski model.

Notranjost prinaša prvo večje presenečenje. Najprej se je potrebno prebiti mimo odklepanja, ki deluje tako, da se s kartico dotaknete ali približate levemu zunanjemu vzvratnemu ogledalu. Kljuke same niti niso posebnost, morda je to skrit gumb na zadnjih vratih. Mikrodimenzioniran, vam zlahka uide in prtljažnik odpirate preko menija na glavnem zaslonu. Sedeži so dovolj bogati, odeti v neverjetno mehak material, ki se nadvse trudi imitirati usnje. To mu dejansko uspeva. Seveda je na voljo tako prezračevanje kot gretje zadnjic in hrbta. Ostali materiali so prav tako zelo kakovostni. Ambientalna osvetlitev reagira na podatke iz kamer o oddaljenosti predmetov do vozila. 

Volanski obroč ni majhen, a ni neprijeten. Stikala so spet kot vzeta iz Tesle, z načinom upravljanja izgledom in funkcionalnostjo vred. Mimogrede to so edina stikala, ostale funkcije so združene v velikem sredinskem zaslonu s premerom 14,6-palca  in visoko ločljivostjo. Sistem poganja izjemno zmogljiv procesor Qualcomm Snapdragon 8295, je izjemno hiter, grafika pa kakovostna. Da bi nastavili klimatsko napravo, zunanja ogledala ali položaj volana, se je treba prebiti skozi več nivojev menijev na zaslonu. To je precej neprijetno vsem, ki niso že vajeni popolne digitalizacije. Pod velikim zaslonom je polnilec za telefon, ki služi tudi kot bralnik za kartico za zagon. Želeli bi si bolj stanovitno prepoznavanje kartice in morda mesto samo za njo. Manjši 10,25-palčni pred voznikom služi za predstavitev osnovnih informacij glede vožnje. 

Prostornost je zagotovo največja odlika Leapmotorjevega C10. Ob zunanji dolžini 4,74 metra, se v notranjosti razteza velika dvorana, kamor so namestili udobno zadnjo klop in sprednja sedeža. Zelo udobno sedijo tudi visoki odrasli potniki, saj je prostora za noge in glavo zares veliko. Tudi sredinski greben zadaj je popolnoma raven. Zadaj se torej brez večjih težav peljejo trije odrasli. Izolacija hrupa, vetra in pnevmatik pri avtocestnih hitrostih je zelo dobra.

Kot smo večkrat videli pri konkurenčnih avtomobilih kitajskega porekla, je 400 do 1375 litrov prtljažnika precej malo za tako velik družinski SUV. Njegova oblika je prijetna, z ravnimi stranicami, kar pomeni, da ga lahko učinkovito napolnite. A vsega očitno ni mogoče imeti. Ne smemo pozabiti na uporaben frunk spredaj. Prtljažna vrata so električno podprta. Upravljajo se enostavno, ko seveda najdete stikalo. Posebnost je upravljanje s sedeži in prtljažnikom, ko lahko iz vsega naredite ogromno posteljo. Kdaj prihaja poletje in kdo bo šel z mano?

Elektromotor s 160 kW (218 KM) in 320 Nm navora poganja zadnji kolesni par in je povezan z baterijo, ki premore 69,9 kWh energije. Ne gre za rekorderja, ker pospeški še zdaleč niso pretirano sapo jemajoči. Navsezadnje pa govorimo o družinskem SUV-ju. Na testu smo povprečno porabili med 18 in 20 kWh na 100 prevoženih kilometrov. Obljubljenih 420 kilometrov dosega nismo uspeli doseči, kvečjemu med 320 in 360 kilometri. Kar konec koncev niti ni tako slabo. Baterija je vgrajena v karoserijo, ponuja pa LFP (litij-železofosfatno) tehnologijo. Kar pomeni odpornost proti degradaciji. Najhitrejše DC polnjenje sicer ni ravno vrhunskih 84 kilovatov. Utegne motiti na dolgih potovanjih, ko bo potrebno polniti večkrat in prenehati malo prej (famozni cikel 30%-80%).

Volanski mehanizem je vse prej kot neprijeten, vendar daje popolnoma umeten občutek. Živi za hitra manevriranja pri zelo nizkih hitrostih. Takrat bo sprva malo negodovala stopalka za zavore, ki ali ne učinkuje ali vas pribije v sedež. Sčasoma se navadite na hiter porast delovanja, kar je težava tudi pri močnih zaviranjih na spolzkih podlagah. Vzmetenje je udobno in pika. Niti približno ne poskuša izvabiti kakršne koli dinamike. Avto na cesti sicer ostaja varen in predvidljiv, a ves čas opozarja, da mu športnost ni všeč. Vodenje nasploh je natančno, a kot rečeno povsem sintetično. 

Na koncu se Leapmotor C10 izkaže za izjemno racionalno izbiro. Združuje iskano obliko SUV-ja, velikodušno odmerjen prostor in premijsko udobje. Ob ugodni ceni je njegova največja prednost zaledje Stellantisa, ki lastnikom zagotavlja evropsko servisno varnost. Čeprav avto preseneti z nekaj zares nevsakdanjimi rešitvami kot je upravljanje zagona in odklepanja s kartico na nenavadnih mestih, so to kompromisi, ki se jim da hitro privaditi. Zapomnite si to ime, saj bomo o Leapmotorju zagotovo še veliko slišali.