Izdelan na koncernski platformi CMF-B v dolžino meri 4,57 metra, kar je dobrih 16 centimetrov več od Dusterja, po katerem je prevzel številne oblikovne linije. Pravzaprav sta si do B stebrička tako rekoč na las podobna, le da Bigster po dimenzijski plati rahlo odstopa. Tudi zadek je tako rekoč enak. Za skoraj 5 centimetrov daljša razdalja med sprednjo in zadnjo osjo posledično prinaša še nekaj več prostora na zadnji klopi (24 centimetrov prostora za kolena) in kakopak tudi v prtljažniku. Do tega dostopamo preko elektrificiranih zadnjih vrat, kar je popolna novost pri romunski znamki. Ker je bil testni primerek hibrid, je prostor zaradi 45-kilogramske baterije v zadnjem delu vozila rahlo okrnjen. Osnovo predstavlja 612-litrski prostor s predelnimi policami dvojnega dna, vgrajen je tudi prekrivni rolo, ob straneh pa so postavljeni vzvodi za prevračanje naslona zadnje klopi (40:20:40), kjer pridobimo skoraj dva metra ravnega dna oziroma 1912 prostorninskih litrov. Želel bi si nekoliko boljšo osvetlitev prtljažnika in morda kakšno kljukico ali zanko več za obešanje vrečk iz trgovine.

V potniškem delu prevladuje znana zasnova. Sedi se višje, kar bo ustrezalo širokemu krogu uporabnikov, potrebno se je navaditi na kar nekaj trde plastike, čeprav je kakovost končne izdelave dokaj na nivoju. Upravljanje je enostavno. Všeč mi je ta »Renaultov« sistem pametnega ključa, ki samodejno odklepa in zaklepa avto, ko pa sedem za volan je dovolj le pritisk gumba za zagon motorja in že se peljem. Malce odveč so če vsi ti zvoki dobrodošlice in obvestil. To bi najraje kar takoj izključil. Osrednji zaslon na dotik ponuja pregledno vsebino v slovenskem jeziku, podprto z ustrezno grafiko in z možnostjo, da svoj pametni telefon brezžično (Android Auto) prezrcalim na 10,1-palčni osrednji zaslon. Klasičnih gumbov in stikal ne manjka, na voljo je tudi odlagalno mesto z možnostjo indukcijskega polnjenja telefona, pa velika panoramska streha, piko na i pri uporabnosti pa postavi še hlajen sprednji predal.

Poleg prostorske Bigster kaže tudi pogonsko učinkovitost z novim samooskrbnim hibridnim pogonom. Oznaka Hybrid 155 prinaša skoraj nov 1,8-litrski bencinski štirivaljnik z 79 kilovati. Skoraj nov zato, ker osnova izvira še iz upokojene Renault Lagune. Štirivaljnik dopolnjujejo še 36-kilovatni elektromotor in 15-kilovatni zaganjalnik, kot že omenjeno pa je pod zadnjimi sedeži vgrajena še 1,4 kWh baterija. Ta zagotavlja, da bo zagon in speljevanje potekalo v popolni brezemisijski tišini, hkrati pa je električni del pogona precej učinkovito krmiljen, saj je Bigster velik del vožnje sposoben »prejadrati«. Iz katerega vira prihaja energija na sprednji kolesni par, grafično zelo dobro pokaže aplikacija na osrednjemu zaslonu. Nismo dosegli 80 odstotkov vožnje na elektriko kot obljublja proizvajalec (v mestu), a zagotovo pa vsaj tretjino celotne mešane vožnje. Tako po občutku, saj nam tega podatka Bigster ne pokaže. Umirjena in konstantna vožnja ima za posledico lahko zelo ugodno povprečno porabo. Med našim druženjem smo jo uspeli spraviti na 5,6 litra, kar nam je omogočilo, da smo s polno posodo goriva prevozili več kot 800 kilometrov.

Sistemska moč hibridnega sklopa znaša solidnih 114 kW (155 KM), ki se prenašajo na sprednji kolesni par preko samodejnega menjalnika. Podvozje je dobro uglašeno, da je ta dovolj suveren med ovinki in zanesljiv na utrjeni makadamski poti. Pri tem mu pomaga tudi 20-centimetrska oddaljenost karoserije od tal. Neravnine in luknje na cestah Bigster bolj na trdo in glasno požira, ima pa hibridna verzija omejitev pri vleki prikolice in sicer na vsega eno tono. Pod črto je Bigster za nekoga, ki išče srednje velik udoben avto, s kar nekaj prostora in pogonsko učinkovitostjo, lahko dobra izbira. 30.390 evrov, kolikor stane opremo dobro založen hibridni Bigster, ni malo, a je hkrati najcenejši hibridno gnani križanec v segmenti C SUV, kamor denimo spadajo Renault Austral, MG HS, Hyundai Tucson in Peugeot 3008.