Misano bi moral biti eden od koncev tedna, na katerem bi se Bagnaia ponovno približal vrhu. Namesto tega se je tudi na domači stezi znašel daleč od mest, na katerih je bil v preteklih sezonah skoraj samoumeven gost. V sprintu je končal šele na 13. mestu in ostal brez točk. Še bolj kot rezultat je zaskrbljujoč njegov občutek na motociklu. Bagnaia že dalj časa opozarja na pomanjkanje zaupanja predvsem pri zaviranju in vstopu v ovinek, zaradi česar ne more izkoristiti svojih tradicionalno najmočnejših lastnosti.

»Počutil sem se frustriranega in ponižanega,« je povedal po sprintu in dodal, da je težava »ogromna«. Ducati poskuša motocikel prilagoditi njegovim zahtevam, toda Bagnaia pravi, da se pri spremembah pogosto zgodi ravno nasprotno od tega, kar potrebuje.

Razmere so še bolj nenavadne, ker Ducati kot motocikel očitno ni nekonkurenčen. Marc Marquez je v Misanu dobil sprint pred Marcom Bezzecchijem, medtem ko se Bagnaia na enakem osnovnem paketu ni približal niti točkam.

Prav primerjava z drugimi Ducatijevimi dirkači postaja za Bagnaio vse neprijetnejša. Težava očitno ni ena sama komponenta, ki bi jo bilo mogoče preprosto zamenjati, temveč kombinacija obnašanja motocikla in njegovega načina vožnje.