Valentino Rossi je v Mugellu pred stotimi tisoči navijačev ostal brez uvrstitve, ker mu je razneslo motor. V formuli ena je to dokaj običajen pojav, v motociklizmu zelo redek. Kaj se je zgodilo?
Po dirki so italijanski novinarji želeli odkriti razlog za odstop, ki ga Yamaha ni navedla. Pogonski agregat motocikla razreda MotoGP se lahko zavrti do 18 tisoč vrtljajev v minuti in njegovih tisoč kubičnih centimetrov prostornine proizvede okrog 280 konjskih moči. Njegova življenjska doba je kratka, saj mora dirkač z enim odpeljati le okrog 1.500 kilometrov. Dirkač v povprečju v enem koncu tedna na treningih in v dirki prevozi okrog 600 km. V sezoni je 18 dirk, zato v celem letu dirkači na dirkališčih prevozijo okrog 10.800 kilometrov. Ker v sezoni lahko porabijo sedem motorjev, mora eden zdržati dobrih 1.500 kilometrov.
V primerjavi z motorji dirkalnikov formule ena imajo motociklistični »srečo«, saj delujejo pri polni obremenitvi le 30 odstotkov časa, medtem ko je v formuli ena ta številka celih 70 odstotkov. Na štirih kolesih lahko dirkači dlje držijo stopalko za plin, ker dirkalnike na stezo pritiskajo velike sile, ki jih ustvarjajo aerodinamična krilca. Zaradi učinkovitejših zavor je čas dirkanja s polnim plinom v formuli ena še daljši.
Yamaha je v nedeljo uničila dva motorja – enega v motociklu Jorgeja Lorenza in drugega v motociklu Valentina Rossija. Se je uštela pri preračunavanju? Kaj se je v resnici zgodilo?
Na prvo vprašanje je odgovarjal Claudio Lombardi, 74-letni nekdanji inženir Fiata, Lancie, Alfe Romeo, Ferrarija in Aprilie. »Tehnologija v formuli ena še ni dozorela. Od leta 2014 dalje so tehnična pravila bolj usmerjena v učinkovitost kot v moč dirkalnikov. Število motorjev je omejeno, nekateri deli so standardizirani. Zaradi velikega števila omejitev si prisiljen razvijati, eksperimentirati. Z novimi motorji so letvico postavili zelo visoko in vse je zelo komplicirano. V motociklizmu je tehnologija zrela, uvedba enotne elektronike pa je nekatere proizvajalce morda pripeljala v skušnjavo iz motorja iztisniti večjo moč. Mislim, da je bil v Yamahinem primeru za eksplozijo motorja krivec drug. Zdi se mi, da so vse stavili na izjemno dolgo ciljno ravnino (1141 m, op. a.), kjer motor dolgo dela pod polno obremenitvijo,« je dejal Lombardi. »Tvegali so in Valentinu uničili motor, hkrati pa Lorenzu prinesli zmago za pičlih 19 tisočink sekunde. Smiselno tveganje? Mislim, da, ker je bilo odločilno, čeprav so plačali visoko ceno. ÄŒe ne bi tvegali, bi zmagala Honda,« je dodal.
Je Yamaha naredila napako, ko Valenitnu Rossiju ni zamenjala motorja po tem, ko je Lorenzo svojega uničil že na ogrevanju? Zdi se da ne. Lorenzo je s tretjim motorjem sezone odpeljal tretji in četrti trening, kvalifikacije, ogrevanje in dirko v Jerezu, tretji in četrti trening, kvalifikacije, ogrevanje in dirko v Le Mansu, pa tudi tretji in četrti trening, kvalifikacije in ogrevanje v Mugellu. Rossi je na drugi strani s tretjim motorjem odpeljal tretji in četrti trening, kvalifikacije, ogrevanje in dirko v Jerezu, ogrevanje in dirko v Le Mansu in ogrevanje in osem krogov dirke v Mugellu. Njegovo motor je bil novejši in po trditvah inženirjev ni bil ogrožen zaradi preveč odpeljanih kilometrov.
Kaj se je torej zgodilo? Bel dim jasno govori o eksploziji motorja. Rossi je po dirko govoril o tem, da je že krog pred odstopom zaradi težav na koncu ravnine odpeljal globoko v ovinek San Donato. Bi te težave lahko bile povezane z neprostovoljnim ostajanjem motorja v polnih vrtljajih? Napaka dirkača? Mogoča je, a glede na Rossijeve izkušnje malo verjetna. Prevrtenje motorja pri pospeševanju ni mogoče, ker ga prepreči elektonika z vklopom blokade vrtljajev. Pri zaviranju, ko dirkač hitro prestavlja navzdol, pa je mogoče preseči najvišje dovoljeno število vrtljajev. V takem primeru se lahko poškodujejo ventili, v skrajnih primerih celo zlomijo. Dokler Yamaha ne sporoči, kaj se je dejansko zgodilo, lahko le ugibamo. Za zdaj je jasno le to, da motor ni bil pregret in da to ni bil razlog za eksplozijo.
Silvano Galbusera, Rossijev glavni inženir, je zavrnil očitke, da bi morali prej zamenjati motor. »Predstavljali bi si lahko vse drugo, le eksplozije ne,« je dejal. »Valejev motor je imel za seboj še manj kilometrov kot Jorgejev. ÄŒe bi ga zamenjali pred dirko, ne da bi z njim odpeljali en sam krog, bi preveč tvegali. Na kratko, kot pravijo Angleži - Shit happens!,« se ni dal Galbusera.
Yamaha bi se lahko izgovorila na slabo serijo komponent, ki niso sposobne preživeti zastavljene življenjske dobe. V tednu, ki nas loči do dirke v Barceloni, bodo poskušali popraviti, kar se bo popraviti dalo. Pravila določajo, da ne smejo posegati niti v štiri motorje, ki še čakajo na uporabo. ÄŒe so odpovedali ventili, jih lahko zmenjajo z ventili drugega proizvajalca, a morajo biti izdelani po istih načrtih in biti popolnoma enakih dimenzij.
Yamahina dirkača bosta pred dirko v Barceloni gotovo zaskrbljena – ciljna ravnina je tam enako zahtevna kot v Mugellu.