To je več kot trikrat toliko, kot danes običajno doseže primerljiv model brez televizijske zgodovine. Rdeči Ferrari je postal neločljivo povezan z zasebnim detektivom Thomasom Magnumom, ki ga je igral Tom Selleck. Zanimivo pa je, da igralec sprva sploh ni želel Ferrarija. Njegova prva izbira naj bi bil Porsche 928.

Proizvajalec je sodelovanje sprva odobril, nato pa so ustvarjalci serije želeli poseben primerek z večjo panoramsko streho za snemanje iz zraka. Porsche zaradi svoje stroge politike izdelave vozil po posebnih željah ni pristal na spremembe, zato je dogovor padel v vodo. Ferrari je priložnost zagrabil z obema rokama in tako je 308 GTS postal eden najbolj prepoznavnih televizijskih avtov osemdesetih let.

Selleck je imel sicer z italijanskim športnikom precej težav. Z višino 193 centimetrov je bil občutno previsok za nizek dvosed, zato so med snemanji pogosto odstranjevali del oblazinjenja sedežev, da je sploh sedel za volan. Njegova glava je pogosto segala nad vetrobransko steklo, po dolgih snemalnih dnevih pa je imel zaradi utesnjenega položaja celo modrice.

A prav ta nenavadna kombinacija sproščenega Magnuma in rdečega Ferrarija je ustvarila televizijsko zgodovino. Serija, ki so jo snemali med letoma 1980 in 1988, je Ferrari 308 GTS spremenila v eno najbolj slavnih televizijskih vozil vseh časov. Avto s številko šasije 28251 je bil eden prvih primerkov v seriji. Prvotno je bil rumen, za potrebe snemanja pa so ga prebarvali v znamenito rdečo barvo Rosso Corsa.

Za kulisami pa Ferrari ni bil posebej priljubljen. Kaskaderji so se pogosto pritoževali nad nepredvidljivim obnašanjem. Zaradi sredinsko nameščenega motorja je imel avto precej drugačno razporeditev mase kot veliki ameriški avti, ki so jih bili vajeni voziti. Ferrari je bil precej bolj živčen v hitrih ovinkih in je ob nenadnem odvzemu plina hitro postal nepredvidljiv. Posebej zahteven je bil na mokri podlagi ali slabših cestah. Poleg tega je imel težak volan pri nizkih hitrostih in precej trdo sklopko. Pri večkratnem ponavljanju istih prizorov je bilo snemanje zato fizično naporno.

Težave je imela tudi tehnična ekipa. Ferrarijev V8 ni najbolje prenašal tropskih temperatur med snemanji, motor pa se je med dolgimi dnevi pogosto pregreval. Rezervni deli niso bili vedno hitro dostopni, zato so že manjše okvare lahko za več ur ustavile produkcijo. Nad avtom niso bili navdušeni niti tonski mojstri. Ker je bil motor nameščen neposredno za sedeži, je bila kabina izredno glasna. Velik del dialogov so zato morali igralci pozneje ponovno posneti v studiu.

Ferrari je medtem strogo nadzoroval uporabo svojih avtov. Vozila so produkciji posodili brezplačno, a pod strogimi pogoji. Večje nesreče, skoki ali resne poškodbe avtov niso bili dovoljeni, zato je Magnumov Ferrari skozi vseh osem sezon ostal presenetljivo nepoškodovan. Produkcija je med snemanjem uporabila več različnih primerkov modela 308 GTS, prilagojenih posameznim modelnim letom. Ker takrat filmskih avtov niso obravnavali kot zbirateljske predmete, nihče ni natančno beležil, kateri avto je bil uporabljen v katerem prizoru. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo med 16 in 18.

Prav zaradi pomanjkljive dokumentacije so danes »pravi« Magnumovi Ferrariji obdani skoraj z mitološkim statusom. Pojavljale so se celo zgodbe o zbirateljih, ki so želeli z DNK-analizo las iz sedežev dokazati, da je njihov avto res vozil Tom Selleck. Igralec pri takšnih idejah nikoli ni želel sodelovati.