Na cestah v EU je življenje izgubilo 19.400 ljudi, kar v povprečju pomeni 43 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. To predstavlja 3-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2024 oziroma 580 umrlih manj na evropskih cestah. Ob upoštevanju povečanja števila vozil in prevoženih kilometrov gre za pomemben dosežek, a predhodni podatki kažejo na potrebo po nadaljnjih prizadevanjih. Večina držav članic namreč še ni na dobri poti za dosego cilja EU, da do leta 2030 prepolovi število smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb. Evropska komisija je zato predlagala strožja pravila za čezmejno kaznovanje prometnih prekrškov, posodobljene zahteve za vozniška dovoljenja in izboljšano zakonodajo na področju tehničnih pregledov za zmanjšanje števila nevarnih vozil na cestah.

Slovenija je bila leta 2025 s 44 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev nekoliko slabša od povprečja EU, ki znaša 43 mrtvih na milijon prebivalcev. Število žrtev je za kar 37 odstotkov višje kot leto poprej. Največje povečanje smrtnih žrtev je bilo med motoristi, saj jih je umrlo dvakrat več kot leto prej. Največ nesreč v Sloveniji so povzročili vozniki, stari med 25 in 34 let, najpogostejši razlog za nesreče s smrtnim izidom pa je bila neprilagojena hitrost. Prizadevanja na področju prometne varnosti sicer prinašajo rezultate, a ti še niso dovolj dobri za doseganje vizije nič. Leta 2024, z najmanj smrtnimi žrtvami doslej, je bila Slovenija z 32 žrtvami na milijon prebivalcev na osmem mestu med državami EU, leta 2025 pa je po poslabšanju stanja nazadovala na 16. mesto.

Vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol je izpostavila: »Kljub lanskim slabšim statistikam na področju prometne varnosti, ko se je število umrlih v prometnih nesrečah povzpelo na 92, kar pomeni 24 več kot v 2024, si bomo skupaj z ostalimi deležniki Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030 še naprej prizadevali za ponovno vzpostavitev trenda zmanjševanja najhujših prometnih nesreč na poti k viziji nič.«

Napredek na področju varnosti cestnega prometa se med državami močno razlikuje. Med letoma 2024 in 2025 so izjemno zmanjšanje smrtnih žrtev zabeležili v Estoniji za 38 odstotkov in Grčiji za 22 odstotkov. Podatki EU kažejo, da so nekatere države, med njimi Belgija, Danska in Poljska, trenutno na dobri poti k cilju prepolovitve smrtnih žrtev do leta 2030. Najvarnejše ceste sta imeli tudi v letu 2025 Švedska in Danska z nizko stopnjo smrtnosti – 20 oziroma 23 smrti na milijon prebivalcev. Največ smrtnih žrtev pa so terjale bolgarske in romunske ceste.

Za vsako smrtno žrtev je ocenjenih približno pet hudo poškodovanih oseb, kar pomeni, da v EU vsako leto približno 100.000 ljudi utrpi hude poškodbe v prometnih nesrečah. Razpoložljivi podatki za leto 2024 kažejo, da so lokalne ceste še vedno najnevarnejše, saj se tam zgodi 53 odstotkov vseh smrtnih prometnih nesreč, v primerjavi z 38 odstotki v urbanih območjih in osmimi odstotki na avtocestah. Kar 70 odstotkov vseh smrtnih žrtev v mestih predstavljajo ranljivi udeleženci, in sicer pešci, kolesarji, uporabniki motornih dvokoles in naprav za mikromobilnost. Smrtne nesreče v urbanih območjih se večinoma zgodijo ob trkih z avtomobili in tovornjaki.

Med smrtnimi žrtvami v EU močno prevladujejo moški, ki predstavljajo 77 odstotkov vseh žrtev, žensk pa je 23 odstotkov. Zaskrbljujoč je nesorazmerno velik delež mladih med 18. in 24. letom ter starejših nad 65 let, zlasti med pešci in kolesarji. Po vrsti udeležencev prevladujejo vozniki in potniki v avtomobilih (44 odstotkov), sledijo jim motoristi in mopedisti (21 odstotkov), pešci (18 odstotkov), kolesarji (9 odstotkov) in vozniki naprav za mikromobilnost, kot so e-skiroji, katerih delež je trenutno en odstotek in narašča.