Deutsche Umwelthilfe (DUH), neprofitno združenje za varstvo okolja in potrošnikov, je na Zveznem vrhovnem sodišču (BGH) vložilo tožbo proti BMW in Mercedes-Benzu. Z njo so želeli doseči prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem po novembru 2030. Kot poroča Nemška tiskovna agencija (dpa), tožba ni bila uspešna.

Podobne tožbe so bile že pred tem neuspešne na nižjih sodiščih v Münchnu in Stuttgartu. Zdaj je tudi BGH v Karlsruheju kot sodišče zadnje stopnje zavrnil zahtevo DUH.

V ospredju postopka je bilo vprašanje, ali je mogoče podjetja prek civilnih sodišč prisiliti k izvajanju konkretnih podnebnih ukrepov, tudi zunaj obstoječih zakonodajnih okvirov.

Izvršna direktorica DUH Barbara Metz je po odločitvi napovedala, da bodo sodbo preučili in se nato odločili, ali bodo primer naslovili še na Zvezno ustavno sodišče.

Tožniki so svoj primer utemeljevali na sodbi Zveznega ustavnega sodišča iz leta 2021. Trdili so, da BMW in Mercedes s svojimi emisijami porabljata prevelik del nacionalnega proračuna za CO2, kar naj bi v prihodnje zahtevalo drastične omejitve in s tem posegalo v državljanske svoboščine.

Spomnimo, marca 2021 je Zvezno ustavno sodišče odločilo, da takratna zakonodaja o varstvu podnebja ni zadostna, in zakonodajalcu naložilo njeno izboljšanje. Sodišče je takrat presodilo, da lahko pomanjkljivi ukrepi dolgoročno kršijo pravice državljanov, tudi mlajših generacij.

Tokrat pa je Zvezno vrhovno sodišče presojalo, ali je mogoče za emisije neposredno odgovorne šteti tudi posamezna podjetja. Njihov odgovor je bil jasen.

»Posamezniki ne morejo uveljavljati svojih zahtevkov proti proizvajalcem avtomobilov. Njihova splošna pravica do zasebnosti z ravnanji podjetij ni ogrožena,« je dejal predsedujoči sodnik Stephan Seiters.

Sodišče je poudarilo, da se koncept preostalega proračuna emisij CO2 uporablja na ravni države, ne pa za posamezna podjetja ali sektorje. Urejanje teh vprašanj je naloga zakonodajalca.

Podobno stališče sta že pred odločitvijo izrazila tudi oba proizvajalca. Pri Mercedes-Benzu so poudarili, da so podnebni cilji stvar zakonodaje, medtem ko je tiskovni predstavnik BMW izpostavil, da razprava o podnebnih ukrepih ne sodi v sodne dvorane.

Sodba tako potrjuje, da odgovornost za podnebno politiko ostaja v rokah politike, ne pa posameznih tožb proti industriji.