
Evropska komisija predlaga nov načrt za pomoč industriji, ki pa ne prinaša deregulacije, temveč nove predpise.
Evropska unija je za domačo industrijo in njene izdelke uvedla stroge emisijske omejitve in druge predpise, kar je privedlo do visokih cen energije in zmanjšane konkurenčnosti v primerjavi s kitajskimi podjetji, kar se v zadnjem desetletju močno pozna tudi pri avtomobilih.
Načrt, imenovan Industrial Accelerator Act (IAA) oziroma Akt za pospešitev industrije, naj bi zagotovil prednost domačim izdelkom pred uvoženimi iz držav, kjer proizvajalci nimajo tako visokih stroškov z izpolnjevanjem predpisov. Pobuda Made in Europe se nanaša na aluminij, cement, jeklo in tehnologije za čisto energijo, vključno z vetrnimi elektrarnami in električnimi avtomobili. Cilj je, da bi do leta 2035 industrijska proizvodnja predstavljala 20 odstotkov gospodarske moči EU, v primerjavi z današnjimi 14 odstotki. S tem želijo v prihodnjih petih do desetih letih preprečiti izgubo 600 tisoč delovnih mest v avtomobilskem sektorju ter ohraniti ali ustvariti okoli 150 tisoč delovnih mest v drugih panogah.
Evropski komisar za notranji trg Stéphane Séjourné je poudaril: »Če ne bomo storili ničesar, je jasno, da bo kmalu 100 odstotkov čistih tehnologij proizvedenih na Kitajskem. Prav tako je zelo verjetno, da se bosta cementna in jeklarska industrija v naslednjih nekaj letih v celoti preselili drugam.«
Kritiki opozarjajo, da bi takšna uredba lahko zaprla vrata trgovinskih partnerjev zunaj EU, medtem ko zagovorniki izpostavljajo, da države, kot so ZDA, Kitajska, Brazilija in Indija, že imajo podobna pravila. Predlog IAA vključuje možnost, da nečlanice postanejo zaupanja vredni partnerji, za katere ne bi bilo trgovinskih ovir. Med njimi naj bi bile ZDA, Kanada, Velika Britanija, Norveška, Lihtenštajn in Islandija.
Kitajske na tem seznamu ni, poleg tega pa bi zanjo veljale omejitve neposrednih investicij. Nova pravila želijo preprečiti prakso, ko tuja podjetja v Evropi gradijo tovarne in zgolj sestavljajo izdelke iz uvoženih delov. Vlagatelji bi morali po novem izpolnjevati stroge pogoje. Vsaj polovico zaposlenih bi morali predstavljati državljani EU, tuje podjetje pa bi lahko imelo v lasti največ 49 odstotkov obrata. Evropska komisija in parlament bosta zdaj usklajevala končno besedilo, pri čemer Francija zahteva strožje omejitve, Nemčija pa širši seznam partnerjev.