To je sploh prva letna izguba v zgodovini skupine in predstavlja drastičen preobrat v primerjavi z dobičkom v višini 5,5 milijarde evrov iz leta 2024, ki je bil že takrat 70 odstotkov manjši kot leta 2023. V zgolj dveh letih je podjetje iz visoke dobičkonosnosti potonilo v globok minus.

Uprava skupine, ki pod svojim okriljem združuje 14 znamk, kot so Alfa Romeo, Citroën, Fiat, Jeep in Peugeot, izgubo pripisuje neobičajnim stroškom v višini 25,4 milijarde evrov. Ti stroški so po njihovih navedbah večinoma povezani z globoko strateško spremembo za zadovoljevanje preferenc kupcev. Preprosto povedano, pri Stellantisu so močno precenili hitrost, s katero se bo trg preusmeril na električna vozila in zdaj plačujejo visoko ceno te napačne ocene.

Počasno prilagajanje kupcev na električna vozila pa predstavlja le del težave. Več njihovih električnih modelov, še posebej v Združenih državah Amerike, se je soočalo z lastnimi izzivi. Modeli, kot sta Dodge Charger Daytona EV in Jeep Wagoneer S, so bili cenovno uvrščeni v sam vrh svojih segmentov, vendar so to visoko ceno zelo težko upravičili v primerjavi z že uveljavljeno konkurenco.

Zaradi teh okoliščin je bil Stellantis prisiljen spremeniti strategijo. To vključuje preklic več električnih modelov, ki so bili v fazi razvoja predvsem za ameriški trg, ter nov poudarek na visoko dobičkonosnih motorjih z notranjim izgorevanjem. Najočitnejši primer tega obrata je vrnitev motorjev HEMI V8 v Severni Ameriki. Podoben trend je opazen tudi v Evropi, kjer se v ponudbo obstoječih in prihajajočih modelov vračajo dizelske ter blagohibridne bencinske možnosti. Med njimi sta tudi zdaj prestavljena naslednika modelov Alfa Romeo Stelvio in Giulia.

Izvršni direktor skupine Antonio Filosa je bil glede stanja neposreden in pojasnil: »Naši celoletni rezultati za leto 2025 odražajo, koliko nas je stalo, ker smo precenili tempo energetske tranzicije. Zaradi tega smo morali ponastaviti poslovanje in v središče znova postaviti svobodo naših kupcev, da lahko izbirajo iz celotne ponude električnih, hibridnih in klasičnih motorjev.« Ob tem je dodal, da so v drugem polletju začeli opažati prve pozitivne znake napredka, kar je rezultat prizadevanj za izboljšanje kakovosti, uspešnega lansiranja novega vala produktov in vrnitve k rasti prihodkov. V letu 2026 se bodo tako osredotočili na nadaljnje odpravljanje preteklih napak in dajanje dodatnega zagona vrnitvi k dobičkonosni rasti.

Izjemen finančni pritisk je upravni odbor prisilil v ustavitev izplačila dividend za leto 2026 ter v odobritev izdaje hibridnih obveznic v vrednosti do 5 milijard evrov za krepitev likvidnosti. Industrijski prosti denarni tok je ostal negativen in je znašal 4,5 milijarde evrov, kar pa vseeno predstavlja 25-odstotno izboljšanje v primerjavi s predhodnim letom.

Čisti prihodki so znašali 153,5 milijarde evrov, kar pomeni dvoodstotni padec na letni ravni. Padec pripisujejo neugodnim tečajnim gibanjem in nižjim neto cenam v prvem četrtletju leta 2025. Skupina je zabeležila prilagojeno izgubo iz poslovanja v višini 842 milijonov evrov. Kljub temu je druga polovica leta pokazala jasne znake stabilizacije, saj so prihodki zrasli za 10 odstotkov, dobave pa za 11 odstotkov, predvsem po zaslugi normalizacije zalog. Vodstvo poudarja, da je drugo polletje potekalo pod novo taktirko, kar nakazuje, da je najhujše obdobje morda že mimo.

Skupne dobave so v letu 2025 dosegle 5,57 milijona vozil, kar je enoodstotna rast v primerjavi s prejšnjim letom. S tem Stellantis ostaja na petem mestu na svetu po številu prodanih vozil, takoj za Toyoto, skupino Volkswagen, skupino Hyundai Motor in General Motorsom. Rast je bila izrazito močnejša v drugi polovici leta, ko so dobavili 2,883 milijona vozil, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2024. Največji skok, kar 39-odstotni, so zabeležili v Severni Ameriki. Kljub vsemu pa vlagatelji očitno še niso prepričani v popolno okrevanje, saj so delnice skupine letos padle za več kot 30 odstotkov in se spustile na najnižjo raven po združitvi skupin PSA in FCA v letu 2021.