V Nemčiji ponujajo tudi do 15 tisoč evrov popusta
Agresiven nastop na trgu
Sledi nam na
  
Deli zgodbo na
21.02.2026 12:54

Kitajski avtomobilski velikan BYD v Nemčiji zaostruje cenovno politiko in posledično v nemilost postavlja tradicionalne evropske znamke, ki temu trendu težko sledijo.

Peter Pirkovič BYD

BYD želi postati najbolj priljubljena kitajska znamka v Nemčiji, zato so zdaj napovedali zelo agresivno cenovno politiko. Seveda, to ni prva takšna poteza in verjetno tudi ne zadnja. Njihovi avtomobili zdaj dosegajo tudi do 15 tisoč evrov nižjo ceno od aktualne, v katero je kakopak vključena tudi državna spodbuda.

Denimo, cena modela Atto 2 s paketom Boost v priključno-hibridni izvedbi se tako začne pri 19.990 evrih, kar vključuje 9.000 evrov popusta s strani proizvajalca in 6000 evrov državne subvencije (za avtomobile z redno ceno do 45 tisoč evrov). Končna cena je tako kar za 15 tisočakov nižja od redne, ki znaša 34.990 evrov. Podobno velja tudi za električnega malčka Dolphin Surf, katerega redna začetna cena znaša 22.900 evrov, a s pomočjo subvencije in popusta proizvajalca se končna cena za nemškega kupca zniža na 12.990 evrov.

Po podatkih nemškega zveznega urada za motorni promet (KBA) je BYD januarja letos prodal 2.629 vozil, v lanskem letu pa so skupno zabeležili 23.306 prodani avtomobilov. To predstavlja več kot 700-odstotno rast glede na leto prej. Za primerjavo, MG Motor je v enakem obdobju beležil 26.479 registracij. Ob tem velja spomniti, da je BYD na nemški trg vstopil septembra 2022 z modeli Han, Tang in Atto 3, nato pa ponudbo razširil z modeli Dolphin, Seal ter novejšimi kot so Dolphin Surf, Atto 2 in Sealion 7. Do konca leta imajo v načrtu v Nemčiji vzpostaviti trgovsko mrežo, ki bo obsegala 350 prodajnih točk, s ciljem preseči letno prodajo vsaj 50 tisoč avtomobilov. Nemčija je bila lani četrti največji evropski trg za to znamko in je predstavljala približno petino evropske prodaje. V kratkem se avtomobili znamke BYD začenjajo prodajati tudi pri nas in takrat bo jasno, ali bodo tudi v Sloveniji uveljavljali tako agresivno cenovno politiko.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
klemens21.02.2026 20:13
Čim ceneje, tem bolje za nas.
Aresxtreme21.02.2026 22:08
Kitajci nasploh nimajo konkurence, ne v delovni sili, ne v mineralih, ne v metalurgiji, ne v energetiki, ne v tehnologiji. Je za pričakovati proboj. Jaz pa se veselim da dobim full opreme za več kot pol manj denarja kot ki ga poberejo v EU. Zdaj če EU uvede prepoved prodaje da "zaščiti" svojo industrijo kar je še od nje ostalo.. se bodo Azijci razvijali eksponentno z tujini tegi, mi pa stagnirali ali še slabše...
Aresxtreme21.02.2026 22:09
* tujimi trgi *
SimonsenPlus22.02.2026 06:38
Jaz bi pa subvencije vseh vrst ukinil. Preprosto izkrivljajo trg, plačujemo pa vsi za tistih nekaj koristnikov. Zakaj že?
mrop2322.02.2026 13:23
Zato, da se folk premakne s fosilcev na nekaj, kar manj onesnažuje, in je tudi zanje bolje. "Trg" itak vedno izbira največji pofl, najceneje, najmanj zdravo in ekološko, po liniji najmanjšega odpora.
SimonsenPlus22.02.2026 16:13
&mrop23;: Torej obdavčimo tisto, kar ni zaželeno. Kdor želi, bo plačal. Ne pa, da vsi subvencioniramo nekaterim. Živim v bloku in nimam polnilnice.
mrop2322.02.2026 17:57
@SimonsenPlus Ah, seveda, klasična nesebična logika. Če (mislim, da) ne morem izkoristit, potem naj tudi drugi nimajo te možnosti. Če ne menjam oken, ukinit subvencije za okna. Če sem na daljinskem ogrevanju, zakaj država daje subvencije za toplotne črpalke. Če nimam (več) otrok (v vrtcu), naj ne bo subvencij za to. Če ne kupujem teh in onih pridelkov, zakaj subvencije za kmetijstvo? Če vsak gleda samo nase, res pridemo daleč. In še, če se malo bolj držimo teme, obstajajo javne polnilnice in potencialne možnosti za polnjenje v bloku (ali pa bodo kdaj v prihodnosti) in niti bivališče ni nujno zacementirano.
aichi22.02.2026 19:45
dej ne pametuj, polnjenje v bloku je in bo utopija, subvencije za avte pa so tud neumnost, zakaj bi morali ostali nekomu plačevat avto?
mrop2322.02.2026 20:30
Ah, @aichi, kot da še nikoli nisi kupil/izkoristil nič subvencioniranega in kot da ne bi vedel, kako taki ukrepi funkcionirajo. In če si fouš drugim, ki dobijo povrnjenih par jurjev ob nakupu avta (res mu ga drugi "plačamo"), to še ni dober razlog za ukinitev ukrepa, lahko pa ga tudi sam izkoristiš in te bo zavist mogoče minila. Kot drugo pa mi odgovori na preprosto vprašanje. Koliko km kot meščan (in prebivalec bloka) narediš tedensko (in pri tem izvzemi tisto, česar brez testnih avtov ne bi) in zakaj bi bila za tako razdaljo težava polnit kjerkoli, kamor se kdaj za pol ure, uro itak pripelješ?
Bacc023.02.2026 07:27
Ah daj no... večina blokovskih naselij niti parkirišč nima, pa bodo imeli električne polnilnice...
slovencsm23.02.2026 08:26
Subvencije da ali ne. Vedno dilema. Sam sem proti subvencijam, ker so skoraj vedno ideološko ali politično motivirane. Seveda želimo vsi bolj čiste tehnologije in zdravo hrano in čisto okolje. Ampak to se da regulirati z dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Recimo, če rečemo, da je mejna vrednost izpuhov 100 enot na vozilo, potem naj se postavi ta meja in naj tehnologije tekmujejo med seboj. ne pa da subvencioniraš izbrano tehnologijo. Na ta način delamo monopol ene tehnologije, kar pa nikdar ni dobro. Ker se lahko čez nekaj časa pokaže stranski učinek te tehnologije in nimamo alternative. Vedno je dobro imeti še kakšno karto v rokavu. Kot drugo se moramo pa vprašati, ali ima neka meja smisel. Če kupimo zelenjavo in jo jemo, potem je smiselno postaviti mejne vrednosti, ki so varne za zdravje. Če pa to zelenjavo izvažamo ali pa so mejne vrednosti vezane na neke izpuste v zrak, je pa to treba premisliti. V primeru, da to vpliva lokalno na ljudi, potem je smiselno predebatirati. Če pa izpusti predstavljajo samo naš delež v svetovnem merilu in mi predstavljamo cca. 10% vseh izpustov, potem pa ima smisel predstaviti rešitev še ostalim onesnaževalcem. In če se dobi soglasje večine, potem to ima smisel. V nasprotnem primeru je pa enostransko omejevanje nesmiselno, saj samo poslabšuje konkurenčni položaj ene države.
© Copyright 1999-2022 Avtomanija