Kljub deklarirani tehnološki nevtralnosti in sistemu bonus-malus se je izkazalo, da lastniki električnih vozil po novem pogosto plačajo več kot lastniki primerljivih avtomobilov z motorjem na notranje zgorevanje. Glavni krivec za to sta masa in moč vozila, parametra, kjer baterijska vozila zaradi teže baterij in zmogljivih elektromotorjev pogosto prednjačijo pred klasičnimi.

Davek na motorna vozila je v Švici eden glavnih virov za vzdrževanje lokalnih cest, finančna luknja zaradi preteklih davčnih olajšav za električna vozila pa je postala prevelika, da bi jo kanton lahko ignoriral. Ker so električni avtomobili lani predstavljali že skoraj 23-odstotni tržni delež , se je kanton odločil za popolno prenovo pravil. Izračun davka zdaj temelji na celotni masi vozila, kjer se obračuna določen znesek za vsakih začetih 1000 kg,in na moči motorja, kjer se plača davek na vsak kilovat (kW).

Posledica so bizarne situacije, kjer teorija trči ob prakso. Bencinski Volkswagen Golf je denimo cenejši za registracijo kot primerljiv električni Volkswagen ID.3, in to celo takrat, ko se upošteva začetni 25-odstotni bonus, ki ga prejmejo nekatera električna vozila. Ko ta bonus po štirih letih poteče, postane razlika v škodo električarja še bolj očitna. Podobno je pri malem Fiatu 500. Električna različica je prva štiri leta sicer malenkost cenejša od hibridne, po izteku bonusnega obdobja pa postane davek za električarja skoraj dvakrat višji od tistega za hibrida. Medtem ko so v nekaterih drugih kantonih, kot je Zürich, električna vozila zaenkrat še oproščena davka, primer St. Gallena jasno kaže, kam piha veter, ko v proračunu zmanjka denarja za ceste.