V Evropski uniji je bilo že to, da je popolna prepoved neelektričnih avtomobilov z letom 2035 skoraj padla v vodo, precejšnja posebnost. Zmanjševanje CO2 ima kljub temu ogromen vpliv na vse, kar je povezano z avtomobili. Ti morajo biti preprosto čim bolj varčni, da zadostijo predpisom, zato so v vse večji meri električni ali vsaj hibridni. 

V ZDA zadnje ni veljalo, zahteve pa so bile že tako blažje, a so kljub temu obstajali cilji glede izpustov CO2 za celotno prodano floto vozil posameznega proizvajalca. Zdaj nič več. Kot je bilo napovedano, je bila tako imenovana ugotovitev o ogroženosti oziroma »Endangerment Finding« črtana. Ta ugotovitev iz leta 2009 je določila, da toplogredni plini, vključno s CO2, predstavljajo nevarnost za javno zdravje. Dokument je bil pravna podlaga za vso zakonodajo, povezano s toplogrednimi plini. Z izničenjem veljavnosti te izjave pade vsa zakonodaja, vključno z zakoni, normami in zahtevami, ki se nanašajo na izpuste CO2 avtomobilov in lahkih tovornjakov. Ker so izpusti CO2 neposredno povezani s porabo goriva, lahko avtomobil zdaj porabi praktično karkoli.

V zadnjem času se pogosto omenja, da se Evropa in Amerika oddaljujeta, na avtomobilskem področju pa je to zdaj bolj očitno kot kadarkoli prej. Medtem ko morajo avtomobilski proizvajalci pri nas maksimalno vlagati v zmanjševanje porabe vozil, za ameriški trg ni več razlogov za tovrstne visoke investicije.

Po mnenju Leeja Zeldina, direktorja uradne ameriške agencije za okolje EPA, je to pravzaprav prednost. V nezgrešljivo ameriški izjavi trdi, da je bila omenjena ugotovitve sveti gral »podnebne religije«. Odprava zakonodaje naj bi vodila do »cenejših avtomobilov za ameriške družine«. Pravzaprav naj bi zaradi tega vse postalo ceneje, saj bodo cenejši tudi tovornjaki, ki prevažajo blago. Za zaključek Zeldin navdušeno poudarja, da poteza Trumpove vlade pomeni konec sistema start-stop, ki ga menda sovraži skoraj vsakdo.