Evropska unija zdaj uradno odstopa od svoje (pre)stroge popolne prepovedi prodaje motorjev z notranjim zgorevanjem, ki so jo napovedali za leto 2035. Po hudem pritisku lobistov avtomobilske industrije in odločilnem posredovanju nemškega kanclerja Friedricha Merza je Bruselj zdaj vseeno ubral prožnejši pristop, s katerim želi zaščititi delovna mesta v proizvodnji in priznava pomanjkljivosti polnilne infrastrukture. Komisar Apostolos Cicikostas je potrdil, da bo prodaja novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem mogoča tudi po letu 2035, a le pod pogojem, da jih bodo poganjala izključno nizkoemisijska goriva iz obnovljivih virov.

Omenjeni zakonodajni zasuk tako potrjuje tudi smiselnost razvoja sintetičnih goriv in biogoriv, kot sta HVO100 in e-goriva, ki s pomočjo obnovljivih virov energije teoretično zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov za do 90 odstotkov. Nemški avtomobilski velikani to tehnologijo že izkoriščajo -  BMW tako za svoje dizelske flote uporablja gorivo HVO100, pridobljeno iz rastlinskih maščob, medtem ko Porsche v Čilu že od leta 2022 proizvaja sintetični bencin s pomočjo vetrne energije. Zakonodajni paket bo v celoti obravnavan konec tega meseca, zato proizvajalci še čakajo na odgovor, ali bodo podobne milosti deležni tudi priključni hibridi in vozila s podaljševalnikom dosega, ki uporabljajo fosilna goriva.

Kljub podaljšanju življenjske dobe klasičnim pogonskim agregatom se trg vztrajno elektrificira. Baterijska električna vozila so do oktobra 2025 v EU dosegla 18,3-odstotni tržni delež. Kljub temu ostajajo hibridi prevladujoč alternativni pogon z znatnim, 34,7-odstotnim deležem, priključni hibridi pa so po prodajnih številkah prvič uradno prehiteli dizle. Medtem ko EU ta zasuk označuje kot »socialno pravičen« prehod, je odločitev razdelila industrijo. Volvo in Polestar (v lasti Geelyja) sta še vedno ostro proti popuščanju in vztrajata, da bi se moral Bruselj držati prvotne obljube o popolni prepovedi bencinskih motorjev.