Zgodbo je delil s tamkajšnjim prodajalcem, ki še nikoli ni videl tako visoke številke na števcu. Ko je števec obstal pri šestih devetkah, je Jómundur dočakal trenutek, ki ga je dolgo napovedoval – in nanj bil iskreno ponosen.

Octavio je vozil od leta 2007, pred tem pa jo je uporabljala njegova žena. Z njo je prevozil vsakdanje poti do kmetije v Borgarfjörðurju in dolge izlete po otoku, tudi tisoč kilometrov dolgo pot v Zahodne fjorde. »To je bil moj prvi avto znamke Škoda in pokazal se je kot neverjetno zanesljiv. Stroški so bili nizki, tehničnih težav pa skorajda ni bilo,« pravi.

Vozilo je zahtevalo le redno servisiranje. Jómundur je uporabljal kakovostno olje, ga menjal na približno 30.000 kilometrov, motor pa nikoli ni presegel 3.000 vrtljajev. Ob tem opozarja, da je ključ v rutinskem vzdrževanju in pazljivem ravnanju: »Avto moraš spoštovati in na drobne težave reagirati, preden postanejo velike.«

Octavia je preživela islandske zime, makadame in celo prevoz ovc. Kljub temu še vedno deluje z originalnim motorjem, menjalnikom in celo sklopko. Ko so ga prepričevali, naj avto zamenja, je vztrajal: »Vedno sem vedel, da bo dosegla milijon.«

Danes vozi novo Octavio, a stare se ni odrekel – ta bo svojo pot nadaljevala kot učni pripomoček na srednji šoli v Reykjavíku, kjer bodo dijaki na njej spoznavali avtomobilsko mehaniko.