To nikakor ni motocikel za vsakogar, saj razpolaga z brutalno močjo in je nenazadnje tudi cenovno zelo visoko pozicioniran, a na drugi strani s svojo pojavnostjo poskrbi, da se praktično vsi obrnejo za njim in ga vsaj po malem pokomentirajo. V času, ko sem ga preskušal, sem se naposlušal različnih mnenj, od tega, da je vrhunski oziroma, da vizuelno ni najbolj posrečen. Jasno, vsake oči imajo svojega malarja.

Meni osebno so prav takšni motocikli z vidika oblike pravi balzam za oči. Zdi se, da so Ducatijevi oblikovalski mojstri s precejšnjo mero domišljije kreirali zunanji videz. Spredaj izstopa velik LED žaromet z dodatnim LED dnevnim podpisom, ob straneh so opazne zajetne odprtine za zajem zraka, medtem ko zadek krasi široka Pirellijeva Diablo Rosso guma (240/45/17), medtem ko stransko linijo krasi oblikovno drugačen izpušni sistem s štirimi izhodi. Prav ta detajl vsem najprej pade v oči. In kje je zadnja luč? Je povsem drugače zasnovana kot pri ostalih motociklih in je elegantno skrita pod sediščem. Takšni detajli Diavela naredijo zelo posebnega.

Z vidika vožnje je Ducatijev kruzer primeren tudi za tiste nižje rasle voznike, saj je sedež postavljen na višino 79 centimetrov. Seveda je prostor tudi za sopotnika, ki mora preden sede nanj v delovno pozicijo postaviti stopalke za noge. Položaj sedenja mi precej ustreza zaradi višje postavljenega krmila, je pa pozicija stopalk za voznikove noge nekoliko bolj naprej. Voznikovo okolje mi je znano že iz drugih Ducatijevih modelov. Vse potovalne podatke imam na voljo na 5-palčnem TFT zaslonu, na katerega se s pametnim telefonom lahko tudi povežem ter upravljam s klici, sporočili in glasbo v čeladi. Gumbov na krmilu je kar nekaj, a se nanje hitro navadim. Največ uporabljam stikalo za smerokaze in gumb za izbiro voznih režimov. 

Poganja ga uveljavljen in precej navit štirivaljnik Granturismo. Tega vgrajujejo tudi v model Panigale, Streetfighter in Multistrado, pri Ducatiju pa ne pozabijo izpostaviti, da so pri razvoju sodelovali z oddelkom tovarniške ekipe v MotoGP. Že sam zagon daje vedeti, da gre za drugačne tone, ki so bližje tistim bolj dirkaškim motociklom. Nenazadnje Granturismo V4 pri 10.750 vrtljajih razvija mogočnih 123 kilovatov (168 KM), obenem pa ponuja tudi ogromno zaloge navora (126 Nm pri 7500 vrtljajih). A Diavel je v prvi vrsti nežen in prijeten kruzer, ki mu najbolj pašejo hitrosti med 100 in 120 km/h, v peti ali šesti prestavi. V tem delovnem območju deluje izjemno elegantno. Večinoma časa imam zato vključen program vožnje Urban, ki ima omejeno moč na 84 kW (115 KM), s tem pa se znižuje tudi poraba goriva. V mojem primeru se ta vrti med okrog 5 litrov, kar pomeni, da bi z 20 litri lahko prevozil okrog 400 kilometrov. 

Tu in tam preklopim na Touring oziroma na Sport, da za nekaj trenutkov doživim vso surovost in robato delovanje V4 Granturisma. V obeh primerih je na voljo polna moč 123 kilovatov, ki se preko verige prenašajo na zadnja kolesa, številni nadzorni sistemi pa delujejo nekoliko bolj ohlapno in dopuščajo veliko več vozniške kreativnosti. Precej dobro skriva težo 223 kilogramov, saj ga precej z lahkoto nagibam v ovinkih. Vse je odvisno, koliko si upate in koliko izkušenj imate. Ko na polno odprem plin, začutim brutalen potisk v zadnji del, predvsem pa se precej spremeni ječanje štirivaljnika. V tem delu se odlično izkaže tudi Quickshifter oziroma sistem, ki mi omogoča, da prestave menjujem brez uporabe sklopke. Dogajanje pri visokih hitrostih postane še nekoliko bolj intenzivno, saj ta nima vetrne zaščite, zato je ves zračni tok usmerjen v telo voznika. V takšnih trenutkih je potrebno imeti kar veliko moči v rokah.

Pri Diavelu seveda ni vse v moči, saj ima ta vgrajene še številne varnostne, asistenčne in podporne sisteme, ki izboljšujejo varnost, zmogljivost in udobje. Na seznamu je denimo sistem za nadzor zdrsa zadnjega kolesa, sistem za nadzor dviga sprednjega kolesa, nastavljiv je tudi zavorni sistem ABS, ki deluje tudi v nagibu, za tiste z več izkušnjami je na voljo tudi sistem za optimalen odriv z mesta, za lahkotno vožnjo po avtocesti pa ima Diavel na voljo še tempomat. Vse to ima tudi svojo ceno. Diavel V4 kot je na fotografijah stane kar 28.590 evrov. Seveda, to nikakor ni malo denarja, a pri Ducatiju z Diavelom ciljajo na specifičen krog ljudi. Predvsem na tiste, ki niso pravi motoristi, pač pa bolj občasni uporabniki, ki se želijo na kratko naužiti slasti vožnje na dveh kolesih, hkrati pa bi radi izstopali pred ostalimi.