Še vedno kompaktni SUV je romunska znamka zdaj sestavila z drugačno filozofijo. Po 2,5 milijona prodanih primerkih od 2010 naprej je jasno, da tudi tretja generacija računa na nadaljevanje zgodbe o uspehu, ki pa ni samoumevna – za to je treba zdaj ob kar pestrem spektru malih SUV na trgu in občutnem pritisku Kitajcev pljuniti v roke in narediti tri, ne le enega koraka naprej.

Kar se dizajna tiče, se, ko si novega Dusterja ogledamo z vseh strani, nekje v globini še vedno čuti tisti prvinski škatlasto zasnovani dizajn, je pa »oglatost« zdaj dobila še en nov pomen, trendovski dizajn. Po samo nekaj minutah opazovanja je treba priznati, da je Duster uspel in je posrečen avto svoje vrste, s precej odrezavimi in oglatimi trendi in ni obrazom, ki gre v korak z oblikovnim časom. So druge znamke, ki so precej manj drzne in tu ima že določeno prednost.

Notranjost ima sodobno »likovno« zasnovo, praktičnost in funkcionalnost sta tudi tu, neke dodane vrednosti v dizajnu, elementih in različnih materialih pa tu ni. Visoko sedenje, enostavna uporaba in preglednost naprej so aduti, nazaj je ob ozki šipi in visokih bokih treba biti bolj pozoren, kljub digitalnim merilnikom in 10-palčnem osrednjem zaslonu niso pretiravali z digitalizacijo, klimatska naprava je še vedno (na srečo) ločena od zaslona, vse funkcije pa so enostavne. Infozabavni sistem je pregleden, podpira obe sorti pametnih mobilnikov, oprema Journey ima dodatne zvočnike in 3D prostorski zvok in vgrajeno navigacijo. Ta je bila v testnem Dusterju pokvarjena in ni delovala, bržkone le GPS antena, ki je avto vztrajno postavljala na sredo Atlantika in je bilo do sosednje ulice nekje okoli 3500 kilometrov. Ob našem izletu na avstrijski del Koroške kar precejšen minus, a to bodo že »zrihtali«, glavna pripomba pač leti na cenovni segment, v katerem je avto narejen – tudi neposredni konkurenti kot je kitajski MG ZS imajo boljše materiale, medem ko je Dusterjeva  notranjost izrazito trda plastika.

Čisto dovolj prostora je tudi na zadnjih sedežih in visoka streha pušča dovolj prostora za glavo tudi za nas večje, preseneti pa tudi prtljažni prostor, ki meri 496 litrov, podremo pa lahko celo naslonjalo sprednjega desnega sedeža za kake dva metra dolge letve. Tudi oblika prtljažnika je povsem pravilna brez izboklin, nakladalni rob pa je zanemarljiv.

Duster je po novem tudi čistokrvni hibrid z 1,6-litrskim bencinskim motorjem in skupno močjo 103 kW (140 KM) in 205 Nm. Sam bencinski motor premore 69 kW (94 KM) in 148 Nm navora. Na sprednja kolesa moč prenaša šeststopenjska avtomatika, ki ji pomaga še elektrika. Te je dovolj za nekaj premikov pri nižjih hitrostih brez, da se oglasi klasični motor. V opcijah je tudi štirikolesni pogon, a se zdi oprema Journey preveč stilsko usmerjana na bolj civilne ceste, tako da dvokolesni pogon zadostuje. Osnovna je 1,2-litrski TCe 130, ki bo prva izbira pri večini Dusterjev. Na našem izletu pri sosedih in nazaj do prestolnice je bila povprečna poraba zelo ugodnih 5,4 litra. Zbiranje elektrike odvzame nekaj decilitrov, zna pa biti vožnja hibrida tudi precej glasna, sploh ko vmes še polni baterijo. Menjalnik prestavlja zgledno in gladko, le njegove odločitve niso vedno take in zna tu in tam brez posebnega razloga naviti vrtljaje s prestavljanjem nižje.

Za skok naprej je Duster postavljen na isto platformo kot Clio, kar se pozna na udobju in nagibanju in ne zaostaja veliko za najbolj uglajenimi konkurenti. Vzmetenje je zdaj malce trše in se Duster tudi ne bo več toliko nagibal in pozibaval, ko cesta ni ravno zgledno asfaltirana. Pravzaprav preseneti s svojo predvidljivostjo in stabilnostjo tudi v bolj odločnih ovinkih, servo ojačan volan pa je narejen predvsem za utrujene roke in kar precej skriva bolj športno »volaniranje«. Za zahtevne je potem tu še 4x4 pogon, že tako pa je Duster tradicionalno naravnan za slabše ceste in tu zlahka poseka konkurenco iz koncerna VAG, Kitajce in kako Pumo. Med pripombe lahko zapišemo na trenutke precej glasen motor, predvsem pa zunanja aerodinamika na avtocesti daje kar glasen zvok zraka čez ogledala in stranska stekla.

Zdaj, kar se tiče opremljenosti, se Duster začne praktično gol, razen tisto, kar veleva zakonodaja, Journey pa ima že lep nabor dodatkov kot so samodejne dolge luči in klima, električna ročna zavora, pa kartica namesto ključa, pogled s kamero 360 stopinj, 6 zvočnikov in še bi se našla kaka dobrota. Cena za tako opremljen Duster z avtomatiko je 26.690 evrov, dodatno pa sta bila tu še siva kovinska barva in paket City, ki sta ceno zaključila 1080 evrov višje.

Potegnjeno pod črto – Duster je tako kot v prejšnjih generacijah avto, za katerega ne boste imeli občutka stran vrženega denarja, sploh, ker so ga lepo napolnili s tehniko in ga tudi oblikovno postavili med drznejše. S 27 tisočaki ni več poceni, ampak za »štrapac« imate tudi 9 tisočakov cenejšo osnovno različico. Vse ostalo so malenkosti.