Šli so torej šefi Mazde tam v deželi vzhajajočega sonca iz Hirošime na sestanek v Aichi in s šefi Toyote ob mnogo priklonih in podobnih stereotipih dosegli dogovor, da bo po novem Mazda 2 v osnovi kar Toyotin Yaris z nekaj malega oblikovnimi spremembami. Ena bolj pametnih potez, saj je Mazda kot precej manjši proizvajalec obdržala avto v B segmentu brez dragega razvoja za tistih nekaj kupcev, ki po mestu še vedno prisegajo na klasiko in ne robustne križance in podobno težko kategorniško navlako.

Pri zunanji podobi ni veliko sprememb, pravzaprav lahko uporabimo pregovor da odbijač naredi avto (po vzoru obleke in človeka), z Mazdino masko z bolj zaobljenimi vogali, drugače oblikovanim stranskim poljem z meglenko in seveda Mazdinim logotipom namesto Toyotinega. Vse od žarometov navzgor in nazaj je sposojeno od prijateljev. Zadaj je sprememb še manj, okrasna ploščica med originalnima žarometoma je v barvi karoserije, z Mazdinim logotipom in nekaj napisi.

Nič kaj drugače ni v notranjosti, kjer sta edini spremembi dizajn merilnikov in osrednji del volana z Mazdinim logotipom. Vse ostalo je torej do potankosti enako. In v primerjavi z nekdanjim originalnim izdelkom tudi boljše. Tako malo za šalo, je simpatična bela malčica v bistvu Mazda 2ris. Saj to prehajanje modelov med različnimi znamkami tako ali tako ni nič novega – ti meni, jaz tebi in to je znano že dolgo časa. V konsolidaciji stroškov in izdelave bo na koncu po segmentih le še en model z različnimi obrazi (nekaj kar recimo počne Stellantis, pa Mitsubishi ima tudi Renaultove modele in nenazadnje je tudi Mercedes Razred T v osnovi Renault Kangoo).

Še nekaj je treba poudariti – Originalna Mazda 2 je še vedno v prodaji in ni enak model kot Mazda 2 Hybrid, razlikujeta se oba modela s podobnim imenom tako po dimenzijah, videzu, pogonu in tudi ceni.

Sama osnova avtomobila je Toyotina platforma TNGA s hibridnim pogonskim sklopom s skupno močjo 85 kW (116 KM). Sestavljen je iz 1,5-litrskega trivaljnika s 68 kW (93 KM) in elektromotorja z 59 kW (80 KM), prenos moči je planetno gonilo, za nekaj malega električnih premikov je tu majhna li-ion baterija. Zdaj, ob ne pretirano težki nogi, se zna avto zares izkazati. Izvenmestne relacije, pa ne po avtocesti, bodo porabo spustile pod štiri litre, poletna pot na dopust na otok Krk pa je ob dobršnem delu avtoceste dala 4,5 litra porabe. Pri čemer je avto z dvema potnikoma imel tudi polno naložen prtljažnik in še zadnje sedeže.

Zanimiv je tudi sam brezstopenjski menjalnik, ki sploh ni naporen, deluje lepo zvezno in tudi spodobno tiho, razen če boste zares pohodili stopalko za plin. Kompaktne mere in zelo dobro nastavljeno podvozje omogočajo tudi nekaj dinamične vožnje, je pa avto zares prijeten za vožnjo, brez nekega udarno glasnega podvozja in nagibanj. Tudi estetska komponenta, pa čeprav je sposojena, daje avtu dodaten plus. Če velja splošno prepričanje, da so ti mali avtomobili izumrli – niso. Še vedno jih je nekaj, ki so narejeni za dušo, srce in ekonomičnost.

Seveda se potem lahko pogovarjamo še o ceni. V zadnjih letih so te ponorele in tudi B segment ni izjema. Osnovna cena za hibridno Mazdo 2 je 21.690 (klasična se začne pri 16 tisočakih) in ima pet nivojev opreme, Homura Plus (Homura pomeni plamen po japonsko) je najvišji in ima praktično vse, kar je na seznamu opreme, vso asistenco in še 17-palčna kolesa, športne sedeže, digitalne merilnike s prikazovalnikom in panoramsko stekleno streho. Cena? 29.590 evrov. Testni avto je imel še biserno barvo Northern White za 750 dodatnih evrov, skupaj tako nanese 30.340 evrov. Zdaj, vprašanje, kje se konča meja smiselnega odpiranja denarnice, saj najbolje opremljen sposojeni hibrid Mazde 2 stane enkrat več kot osnovni domači model. Razlogi so jasni – kakovost, nizka poraba, sodobnejša celota in pripadnost znamki z M v ovalu.