Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Razumem...
Pionirji turbo motorjev ponovno izginjajo iz Formule 1
Zbogom Renault
Sledi nam na
  
Deli zgodbo na
01.08.2024 08:00

Renault ukinja svoj program motorjev za formulo 1. Oglejmo si pestro zgodovino Francozov v kraljevem razredu motošporta.

Bojan Vrbnjak

Renaultova zgodovina v formuli 1 se je začela na dirki za VN Velike Britanije leta 1977 v Silverstonu. Jean-Pierre Jabouille se je z novim dirkalnikom Renault turbo RS01 uvrstil na 21. mesto. V nedeljo je moral Francoz odstopiti po 17 krogih. Razlog: poškodba turbopolnilnika! Prvi rumeni dirkalnik je bil znan kot „čajnik“ in turbo pionirji so bili sprva deležni le posmeha. Jabouille se je redno umikal z dirke s kadečim se zadnjim delom.

Leta 1978 je moštvo tekmovalo s spremenjenim RS01 pod vodstvom vodje ekipe Jeana Sageja in tehničnega direktorja Francoisa Castainga, vendar je moral Jabouille preživeti še eno neuspešno leto. Francozi niso bili več le tarča posmeha, ampak celo nečesa podobnega kot sočutje, kar je v formuli 1 enakovredno odvzemu volilne pravice. Toda ob koncu sezone, v Watkins Glenu, je Jabouille s četrtim mestom končno dosegel prve točke svetovnega prvenstva za Renault. Leta 1979 so Francozi prvič nastopili z dvema avtomobiloma. Poleg Jean-Pierra Jabouilla je za volanom drugega Renaulta sedel njegov rojak René Arnoux. Ker so na prvih dirkah uporabljali stare modele RS01, so mediji ponovno poročali le o okvarah. Medtem se je začelo obdobje „Ground Effect“. Po prvi tretjini sezone je bil predstavljen RE10.  Dirkalnik s krilci, ki ga je zasnoval Michel Tetu in je bil seveda opremljen s turbo motorjem.

Prva zmaga - Renault se končno uveljavi v formuli 1

Na Veliki nagradi Francije je končno napočil čas. Jean-Pierre Jabouille je slavil svojo prvo zmago, René Arnoux pa je s tretjim mestom dopolnil senzacionalni rezultat. Najpozneje takrat so tekmovalci spoznali, da je turbo motor prihodnost. Iz zasmehovanih vrtičkarjev so postali turbo pionirji, ki nam jih danes predstavljajo zgodovinske knjige. V naslednjih letih so Jabouille (ki je končal kariero po še eni zmagi in hudi nesreči z zlomljenimi nogami), Arnoux in novinec v ekipi Alain Prost dosegli še nekaj zmag na Velikih nagradah, vendar to nikoli ni bilo dovolj za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Za Francoze je bilo še toliko bolj grenko, da leta 1983 niso oni osvojili prvega turbo naslova, temveč BMW skupaj z Brabhamom.

Umik kot konstruktor

Renault je tistega leta dobavljal motorje tudi Lotusu, pozneje pa sta bili njegovi stranki tudi francoska nacionalna ekipa Ligier in Tyrrell. Avgusta 1985 je Renault napovedal umik kot konstruktor, vendar je moštvom, ki so bile stranke, motorje dobavljal do konca leta 1986. Ayrton Senna je svoje prve zmage dosegel z dirkalnikom Lotus-Renault. Konec leta 1986 se je Renault popolnoma umaknil tudi kot dobavitelj motorjev, vendar je že začel delati na novem motorju V10. Med letoma 1989 in 1997 je Renault kot dobavitelj motorjev za Williams in Benetton slavil velike uspehe, med letoma 1991 in 1997 pa je postal svetovni prvak med konstruktorji. Nato je Renaultov motor uporabljal Flavio Briatore kot Mecachrome oziroma Supertec.

Prvi povratek

Renault je v začetku leta 2000 prevzel moštvo Benetton in se vanj vrnil leta 2001 s svetovnim prvakom Briatorejem kot šefom moštva. Leta 2003 je Fernando Alonso na Madžarskem dosegel prvo zmago novoustanovljenega dirkalnega moštva. Leta 2004 je Jarno Trulli slavil zmago na legendarni dirki za VN Monaka. Vendar je moral Italijan zapustiti moštvo, kar se mu je razkrilo sredi sezone. Ker Trulli od takrat ni osvojil nobene točke, je Renault v razvrstitvi prvenstva zdrsnil za ekipo British American Racing.

Leta 2005 je Alonso pri 24 letih postal najmlajši svetovni prvak v formuli 1, Renault pa svetovni prvak med konstruktorji. Uspeh je ta naveza ponovila leta 2006. Renault je nato propadel in Alonso je zapustil moštvo ter odšel k McLarnu. Po neuspešnem letu 2007, ki ga je zaznamovala tudi druga vohunska afera, v katero je bil vpleten Renault, se je Alonso leta 2008 vrnil nazaj in ob koncu sezone dosegel dve zmagi. Vendar pa mu je bil naslov svetovnega prvaka, na katerega je upal v letih 2008 in 2009, onemogočen. Namesto tega je podpisal pogodbo s Ferrarijem.

Renault je medtem še naprej zbiral negativne točke zaradi afere Crashgate in skorajšnje prepovedi udeležbe na dirki, ko je na Madžarskem odletelo kolo. Hkrati so več mesecev potekale razprave o odhodu proizvajalca. Decembra je Renault končno prodal 75 odstotkov dirkalnega moštva podjetju Genii Capital Gerarda Lopeza, Luksemburžan pa je pozneje kupil še preostale delnice.

Renault in Lotus

Leta 2010 je ekipa kljub prodaji še naprej tekmovala pod imenom Renault. Leta 2011 so po dogovoru z Lotus Cars nastopali pod imenom Lotus Renault Grand Prix, leta 2012 pa je bilo ime Renault popolnoma opuščeno. Po tem se je francoski proizvajalec avtomobilov osredotočil na svojo vlogo proizvajalca oziroma dobavitelja motorjev in požel velik uspeh. Renault je v sodelovanju z Red Bull Racingom med drugim štirikrat osvojil naslov svetovnega prvaka med vozniki in konstruktorji. Vendar se francosko moštvo pri Red Bullu nikoli ni počutilo dovolj cenjeno, kar je poleg športnih razlogov - Renault je zaspal prehod v hibridno dobo - konec leta 2015 skoraj privedlo do ločitve. Vendar je zaradi pomanjkanja alternativ sodelovanje za zdaj ostalo v veljavi, čeprav je Red Bullov motor leta 2016 deloval pod imenom TAG Heuer.

Hkrati so bili v Viry-Châtillonu vse glasnejši pozivi k oživitvi tovarniške ekipe. Na koncu je odločitev padla na Lotus, ki je bil v gospodarskih težavah. Konec septembra 2015 sta družba Genii Capital in skupina Renault podpisala pismo o nameri, da bo dirkalna ekipa iz Enstona od leta 2016 znova postala Renaultova tovarniška ekipa. Prevzem je končno postal uraden 3. decembra, dva meseca pozneje, 3. februarja, pa je bilo moštvo predstavljeno svetovni javnosti v Parizu.

Renaultov povratek 2016: Visoko ciljali, nizko streljali

Cilji za vrnitev Renaulta kot tovarniškega moštva so bili visoki. Takratni šef Renaulta Carlos Ghosn si je zastavil cilj, da bo v treh letih redno osvajal stopničke v formuli 1. To pa še ni bilo vse. Za sezono 2020 je bil cilj osvojiti naslov svetovnega prvaka ali se vsaj boriti zanj. Vendar visoki cilji niso nujno povezani z visokimi donosi. V resnici je bila vrnitev razočaranje. Na koncu je trajalo vse do dirke VN Eifela leta 2020 na dirkališču Nürburgring, preden je ekipi v podobi Daniela Ricciarda končno spet uspelo zavzeti mesto na stopničkah.

Renault je kot proizvajalec motorjev leta 2019 že doživel grenak poraz. Težavno sodelovanje z Red Bullom se je dokončno končalo, biki pa so se namesto tega odločili za Hondo. Renault je pred sezono formule 1 2021 izgubil tudi svojega zadnjega kupca motorjev, McLaren. Hkrati je ime francoskega podjetja izginilo iz vrst formule 1, nadomestilo pa ga je ime znamke Alpine. Vendar je moštvo iz Enstonea še naprej tekmovalo kot tovarniško moštvo.

Madžarska 2021: Ena lastovka še ne prinese pomladi

Na dirki za VN Madžarske 2021 je Alpine z Estebanom Oconom slavil prvo zmago pogonskega sistema Renault po letu 2014. Zmago, ki je bila predvsem posledica kaotičnega štarta in manj hitrosti dirkalnika A521. Pozitivnega trenda v naslednjih letih ni bilo mogoče opaziti. Ena redkih stalnic v zadnjih letih so bili redni pretresi v vodstvu moštva.

Zadnja epizoda te reorganizacije se je zgodila na dirki za VN Belgije 2024, ko je bilo v petek objavljeno, da Bruno Famin odstopa z mesta vodje ekipe. Hkrati je potrdil govorice, da bo Alpine od leta 2026 tekmoval le še kot partnersko moštvo drugega proizvajalca, saj naj bi Alpine tekmoval z motorji Mercedesa. Govori se, da bi lahko ta korak naredili že za sezono 2025.  Konec tovarne motorjev formule 1 v Viry-Chatillonu pomeni, da bo ime Renault prvič po letu 2000 znova popolnoma izginilo iz formule 1.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
andro4301.08.2024 08:51
Z zanimivim podatkom je postregel Famin v sredinem podkastu F1 beyond the grid. Strošek razvoja in proizvodnje motorja je slabih 120 mio € letno, strošek nakupa motorja pri Mercedesu pa ca. 20 mio € letno. 100 mio € je pa kar precej denarja, zlasti, če nimaš nikogar, ki bi kupoval tvoje motorje in vsaj malenkost vračal denar. Meni se zdi možno, čeprav tega nihče ne piše, da gre za Briatorejevo potezo, kako prisiliti FIA, da bo nekaj ukrenila še na tem področju. Zanimivo je, da je Mercedes zelo zainteresiran za dobavo motorjev, ker izgubi Astona. Po sedanjem stanju bi 2026 kar trije dobavitelji dobavljali samo 1 ekipi (Alpine, Aston, Audi), dva dobavitelja dvema ekipama (Ferrari še Haasu in Ford-RB obema RB ekipama) ter Mercedes 3 ekipam (še McLaren in Williams). Glede na omenjene finančne posledice dvomim, da je to pretirano vzdržno, zlasti tam, kjer ne mečejo denarja z lopato v F1. In Briatore je pravi, da naredi pomp okrog tega in pritisne na FIO, da bi kaj spremenila.
Whiteswan01.08.2024 17:35
V tako dolgem clanku definitivno manjkajo jasno nanizani uspehi (in imena!), ki jih je so jih za "Renault", seveda se posebej kot Williams Renault dosegli Mansell, Prost, Hill in Villeneuve. Vbistvu poseben odstavek posvecen eni najuspesnejsih navez v F1 ce ne dejansko najuspesnejsi renaultova navezi vseh casov.
© Copyright 1999-2022 Avtomanija