Spet so tu poletne Olimpijske igre (Pariz), kar pomeni, da je čas, da se ljubitelji motošporta po vsem svetu sprašujejo, kako bi bilo videti, če bi na Olimpijske igre vključili tudi avtomobilske dirke.
Zanimivo je, da je bil avtomobilski šport že vključen v Olimpijske igre – recimo nekako. Leta 1900 je bilo na Olimpijskih igrah 14 različnih dirkaških prireditev. V knjigah rekordov so si pridobile neuradni status, vendar bi morda lahko služile kot vzorec za podobo motošporta na prihodnjih Olimpijskih igrah.
14 neuradnih olimpijskih dirk!
Spomnimo se torej leta 1900. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil avtomobil povsem nov izum, prvi avtomobili pa so bili počasni, nezanesljivi in tudi nekoliko neprimerni. Če ste imeli avtomobil, ste bili bodisi zelo bogat amater z visokohitrostnimi sanjami bodisi ste ta stroj izdelali sami. Z izumom nove tehnologije ali s sestavljanjem različnih delov obstoječih tehnologij, dokler niste ustvarili nečesa novega.
V tistem času je bila Francija dežela divjih inovacij. Država je kolonizirala države po vsem svetu z namenom, da bi zbrala njihove vire, kar je privedlo do inovacij na področju rudarstva, proizvodnje in še česa (čeprav na račun držav, ki jih je Francija napadla). Nenadoma je bilo na voljo veliko novih materialov in strojev, s katerimi se je bilo mogoče igrati in jih preoblikovati v nove tehnologije, kot je avtomobil. Prve dirke so bile organizirane od Pariza do Rouena ali na določenih progah, kot je pokal Gordona Bennetta. Vse te inovacije so bile leta 1900 na ogled ob mednarodni konkurenci. Tistega leta so potekale v Parizu Olimpijske igre in sicer v istem času kot svetovna razstava Exposition Universelle, ki je bila namenjena predstavitvi dejstva, da je Francija vodilna na področju industrije in modernizacije.
Zaradi dejstva, da sta svetovni sejem in Olimpijske igre potekali na istem mestu ob istem času, je nastalo nekaj zmede. Ni povsem jasno, ali so avtomobilski dogodki potekali kot del svetovnega sejma ali kot del Olimpijskih iger. Deloma zato, ker je Mednarodni olimpijski komite priznal, da je leta 1900 „premalo promoviral njihov olimpijski status, tako da številni športniki nikoli niso vedeli, da so dejansko sodelovali na Olimpijskih igrah“. To je dejansko pomenilo, da se je v Parizu in okolici odvijalo veliko športnih tekmovanj, ki so sovpadala z Olimpijskimi igrami leta 1900, vendar je bilo nekoliko skrivnostno, ali je dogodek, na katerem ste tekmovali, olimpijsko tekmovanje ali ne. Ker se medalje takrat niso podeljevale zmagovalcem, je to še povečalo zmedo.
Kakor koli že, dirke so se torej odvijale v olimpijskem časovnem okviru leta 1900. Tudi 14 različnih dirk je bilo zelo raznolikih. Pet dirk za potovalne avtomobile, dve dirki za majhne avtomobile, dve dirki za taksije, dve dirki za dostavna vozila, dve za tovornjake in dve vzdržljivostni dirki. Poleg tega sta bili dve dirki za motorna kolesa - ena standardna dirka in ena vzdržljivostna dirka. Vrhunec vseh 14 dirk je bila vzdržljivostna dirka Pariz-Toulouse-Pariz. Prvi dan so tekmovalci prevozili 458 kilometrov do Toulousa, kjer so si privoščili en dan počitka. Tretji dan so se vrnili v Pariz v upanju na zmago na dirki.
Viri se ne strinjajo glede skupnega števila prijavljenih, skupnega števila udeležencev in njihovih časov, vendar se strinjajo glede vrstnega reda uvrstitve. Na dirki Pariz-Toulouse-Pariz je zmagal Alfred Velghe, ki je dirkal pod psevdonimom Levegh. Če vam to ime zveni znano, je to zato, ker je Veghlejev nečak Pierre prevzel priimek Levegh, ko je začel dirkati. Levegh pa je bil voznik, ki je na dirki 24 ur Le Mansa leta 1955 ubil več kot 80 gledalcev. Louis Renault, znan po avtomobilski znamki Renault, je zmagal v razredu Voiturette z avtomobilom, ki ga je zasnoval sam. Na dirki je nastopil tudi brat Marcel Renault, vendar je pred koncem dirke trčil in odstopil. Številni tekmovalci so prejeli medalje in druge nagrade, denarne nagrade pa so prejeli le zmagovalci dirke Pariz-Toulouse-Pariz. In denarne nagrade so eden od razlogov, zakaj imajo te dirke negotovo mesto v olimpijski zgodovini. Na Olimpijskih igrah je veljalo pravilo, da ne smejo tekmovati profesionalci, sprejemanje denarnih nagrad pa pomeni profesionalizem.
Čeprav ni bilo nobenih pravil, ki bi omejevala udeležbo drugih narodov, so bili skoraj vsi udeleženci na vseh avtomobilističnih tekmovanjih Francozi. Edini nefrancoski tekmovalec v razredu Voiture na dirki Pariz-Toulouse-Pariz je bil britanski voznik Selwyn Edge, ki je dirkal z britanskim Napierjem. Zanimivo je, da motošport ni bil edini enkratni tekmovalec na Olimpijskih igrah. Ribolov, letenje z balonom, podvodno plavanje in streljanje na žive tarče (predvidevamo na žive in ne glinene golobe) so bili med drugimi športi, ki so se pojavili le na Olimpijskih igrah v Parizu leta 1900 in potem nikoli več.