Nissan Ariya je v Slovenijo prišla z rahlo zamudo, ampak ravno pravšnjo, da je vzbudila zanimanje. Ob dolgo pričakovanem prihodu pa ni razočarala.
Cena testnega vozila: 60.300 €
odlične vozne lastnosti
soliden doseg
cena
vprašanje varnosti prehoda pred prednjima sedežema
Ariya je nase opozorila že pred časom kot protagonistka projekta podjetnega škotskega para, ki je z njo – električnim avtomobilom – prepotoval razdaljo od severnega do južnega tečaja. Povprečen uporabnik sicer ne bo poskušal takšnih podvigov, čeprav je ob polnilni infrastrukturi v Sloveniji včasih skoraj podoben občutek. S teoretičnim dosegom dobrih 500 kilometrov obljublja relativno brezskrbno uporabo v optimalnih pogojih.
O dosegu, pogonu in bateriji nekoliko kasneje, najprej si pozornost zasluži zunanjost. Nissan je oblikovalsko z Ariyo zadel v črno. Rahlo avantgarden dizajn deluje nadpovprečno prijetno na pogled, namesto škatlaste oblike terenca jo zaznamujejo tekoče kupejevske linije, o katerih lahko slutimo, da so bile zasnovane z aerodinamičnim učinkom v mislih, kar dokazuje količnik zračnega upora 0,297. Za nameček je imela testna Ariya še prikupen odtenek Akatsuki bakrene v kombinaciji s črno. Akatsuki v japonščini pomeni jutranjo zarjo, kar je simbolično kar posrečena izbira. Ne le, da odtenek spominja na oranžno nebo tik pred sončnim vzhodom, tudi Ariyine lastnosti napovedujejo novo obdobje v razvoju električnih avtomobilov.
Ko sem sedla za volan, sem bila prijetno presenečena. Sedeži so udobni in omogočajo tako greje kot tudi prezračevanje, čeprav je slednja funkcija imela stranski učinek rahlo moteče šumenje za hrbtom. Sicer pa je občutek za volanom izjemno prijeten, sedenje je visoko. Potniška kabina ima nekaj skupnih potez s kakšnim drugim električnim vozilom, ki prav tako poskuša premikati meje mogočega na tem področju. Sredinska konzola je elektronsko pomična po dolžini, pred njo pa je odprt prostor, kar daje vtis povezanosti med voznikovim in sovoznikovim mestom. Posledično je lahko preproga iz enega kosa, zato je morda nekoliko nerodna za stresanje in priporočamo čiščenje s pomočjo sesalnika. Pri odprtem prehodu se postavlja še vprašanje varnosti, ker poveča nevarnost, da se pri zaviranju ali nekoliko bolj dinamični vožnji skozi ovinke kaj odkotali s sopotnikovega sedeža pod stopalke.
Na armaturni plošči so na elementu iz imitacije lesa integrirana stikala za regulacijo temperature v potniški kabini, ki bi lahko bila bolj prijazna za uporabo. Enak »lesen« element s stikali za izbiro načina vožnje je tudi na sredinski konzoli. Pod oblazinjenim naslonom za roke je izvirno skrita površina za indukcijsko polnjenje pametnega telefona, za klasično žično polnjenje pa so na voljo različni USB vhodi, A in C. Informacijsko-zabavni zaslon in voznikov zaslon za volanom sta združena v skupnem ohišju, kar je estetsko dobra rešitev, oba zaslona pa sta tudi zelo funkcionalna. Infotainment ima praktično razporeditev elementov, digitalna plošča za volanom pa ponuja nazoren in jasen pregled nad podatki, ki jih voznik potrebuje. Z gumbom levo od volana lahko po želji vklopimo ali izklopimo tudi projekcijski zaslon.
Podobna prostornost, kot v sprednjem delu pred sedežema in sredinsko konzolo, je tudi pred zadnjimi sedeži, kjer imajo potniki solidno veliko prostora tako za noge kot glave. Na voljo jim je tudi ločena klimatizacija in nepogrešljivi USB vhodi, a če se bodo na daljše počitnice peljali precej udobno, bodo morali biti pri prtljagi nekoliko preudarni. Prtljažnik namreč ni med največjimi v segmentu, sprejme 468 litrov prtljage.
Po vsem videnem in občutenem ima lahko voznik kar visoka pričakovanja, še preden zažene motor. Vsakdo, ki ima vsaj malo izkušenj z električnimi avtomobili, ali pa ima do njih predsodke, bo morda to storil precej zadržano. V teoriji Ariya obljublja krepko čez 500 km po ciklu WLTP, kar seveda pomeni, da lahko v realnih pogojih pričakujemo manj. Testna različica je imela štirikolesni pogon in dva elektromotorja, ki skupaj proizvajata 225 kW ali več kot 300 konjev, kar zadošča za pospešek 5,1 sekunde do 100 km/h. Električni štirikolesni pogon e-4force navor sproti prilagaja oprijemu vsakega posameznega kolesa in omogoča rekuperacijo na obeh kolesnih parih. Na voljo je tudi možnost vožnje z enim pedalom, ki v praksi ni najudobnejša, saj je zaviranje nekoliko preveč agresivno za zares udobno vožnjo.
Ker sva se z Ariyo v najinih skupnih dneh odpravile na več različnih, tudi daljših potovanj, je poraba nihala od slabih 15 kWh pa do kar pošteno čez 20 kWh. Po umirjeni vožnji po medkrajevnih cestah je pri naslednjem polnjenju velike 87 kWh baterije potovalni računalnik preračunal, da bova s podobno vožnjo napravili kar 534 km do popolne izpraznitve baterije. A ker je sledila daljša pot po avtocesti, se je temu primerno povišala tudi poraba. Ta je na avtocesti poskočila čez 20 kWh in ob polnjenju je potovalni računalnik priznal, da čez 400 km ne bo šlo. Podatek, ki je v tej zgodbi ključen, pa je, da sem električno Ariyo vozila popolnoma enako, kot bi vozila bencinski ali dizelski avto – z vklopljeno klimo s polno močjo pri razbeljenih 35 stopinjah zunanje temperature in z najvišjo dovoljeno hitrostjo po celotni avtocesti. Morda je bil to eden prvih električnih avtomobilov, pri katerem sem se osredotočala na udobje in užitek v vožnji, ne pa na čim nižjo porabo in doseg. Priznam, tu in tam sem res preklopila na ekološki način vožnje, a sem si vmes privoščila tudi športnega. Na voljo je seveda še terenski način za zahtevnejše pogoje.
Užitek v vožnji je ena ključnih lastnosti, s katerimi Ariya nagovarja potencialne kupce. Vozne lastnosti so zelo dobre, lega na cesti je stabilna in daje občutek varnosti in zanesljivosti. Vožnja je uglajena in tiha, vodljivost je vzorna, oprijem pa ostaja dober v vseh pogojih, k čemur prispeva tudi uravnoteženo podvozje. Ariya je opremljena z bogatim naborom asistenčnih sistemov, med katerimi je tudi 360-stopinjska kamera, kar je pri križancu še posebej uporabno.
Pod črto, Nissan Ariya je električni avto, ki ga vozimo kot bencinskega. Skoraj. Ne iščemo tovornjakov, za katere bi se skrili zaradi zračnega upora, ne izogibamo se uporabi klime in če se nam zahoče hitrosti, lahko mirno pohodimo »plin«. Ima nekaj svojih posebnosti in kakšno šibko točko, med katerimi je tudi cena, ki je v primeru testnega vozila znašala okoli 59.000 evrov, a ponuja celovit paket sodobnega prevoznega sredstva.
Baterija:Li-ion; kapaciteta (bruto) - 91,0 kWh; kapaciteta (neto) - 87,0 kWh; napetost - ni podatka; moč polnjenja (AC) - 22 kW; čas polnjnja (20%-80%, AC) - 02:43; moč polnjenja (DC) - 130 kW; čas polnjnja (20%-80%, DC) - 00:41;
Karoserija: 5-vratna, hatchback; segment - C (klein midden); število sedežev - 5; mere (d/š/v) - 4.595 mm x 1.850 mm x 1.660 mm; medosna razdalja - 2.775 mm; kolotek spredaj - 1.585 mm; kolotek zadaj - 1.585 mm; odmik od tal - ni podatka;
Zmogljivosti: pospešek - 5,7 s do 100 km/h; najvišja hitrost - 200 km/h; poraba WLTP - 19,8 kWh/100km; doseg - 513 km;
Podvozje: zavore - hlajeni diski spredaj, hlajeni diski zadaj; gume spredaj- 235/55R19; gume zadaj - 235/55R19; obračalni krog - 10,8 m;
Mase: masa - 2.184 kg; nosilnost - 471 kg; skupna dovoljena masa - 2.655 kg;
Notranje mere: prtljažnik - 415 l;