Pravijo, da je Hyundai i20 avtomobil, oblikovan posebej za Evropo. Prihaja sicer iz tovarne v Turčiji, a je tehnično zasnovan tako dobro, da nas je naravnost navdušil. Mestni malček daje vtis, da je znotraj večji kot zunaj. Vrata so dovolj velika, da niti višje rasli nimajo težav z vstopanjem, kar je sicer pogosta težava pri malčkih. Ampak ne pri i20. Sedeži so precej veliki in udobni tudi za daljšo vožnjo ter ponujajo dovolj tako ledvene kot bočne opore. In zlasti na sprednjih sedežih je prostora nadpovprečno veliko, podobno pa velja tudi za zadnje sedeže, kjer udobno sedijo tudi odrasli. Prostora za noge je precej več kot pri konkurentih. Tudi namestitev otroškega sedeža je lahkotna, malček pa z nogami ne tišči v prednji sedež. Kljub opisanemu je v prtljažniku (262 litrov) presenetljivo veliko prostora.

Hyundai i20 je sicer videti kot značilni mestni malček, a v resnici preseneti z udobjem in voznimi lastnostmi, ki bi jih prej pripisali večjim modelom. Tako je tudi vožnja na daljših poteh neutrudljiva, k čemur gotovo prispeva do potankosti premišljeno voznikovo delovno okolje. Kljub obilnemu informacijskemu zaslonu (26,04 cm), občutljivemu za dotik, je fizičnih gumbov za vse bistvene nastavitve v izobilju. In so na ravno pravih mestih, da se med vožnjo ne ubadamo z iskanjem ter avtomobil upravljamo intuitivno. Povezljivost z informacijsko-zabavnim sistemom je zgledna in poteka brez vsakih zapletov. Radijski sprejem (DAB) je vzorne kakovosti, tudi preklapljanje med DAB in FM (denimo v tunelih) je gladko.

Naš testni primerek je bil naložen z vso možno opremo. Poleg najvišjega paketa Impression je premogel še kar nekaj dodatnih rešitev, ki napravijo vožnjo še prijetnejšo, varnejšo in udobnejšo. Poleg zavidanja vrednega seznama asistenčnih sistemov (ki nenehno opozarjajo na okolico), vključno z radarskim tempomatom in LED-lučmi, je bil blagi hibrid opremljen s sedemstopenjskim robotiziranim samodejnim menjalnikom. Ta je izjemno dobro uglašen s pogonskim tandemom bencina (88,3 kW) in elektrike (12,2 kW). Pretikanje poteka neopazno in skrbi za vselej dovolj moči, da Hyundai i20 izkazuje svojo živahnost v vsakem cestnem okolju. A pozor, kljub hibridnemu pogonu ne pričakujte zelo nizke porabe, razen če vozite kot po jajcih. Na našem testu se je ob mešanem načinu vožnje gibala okoli sedmih litrov. Le na odprti podeželski cesti se je spustila na okroglih šest.

Posebno pohvalna je zvočna izoliranost, ki skupaj z zvočno zelo zadušenim brnenjem v tričetrtinskem taktu poskrbi za zares nizko raven hrupa v kabini. Tako pride še toliko bolj do izraza vrhunsko ozvočenje, v našem primeru znamke Bose. Menjalnik namreč zaradi zadostne zaloge moči dolgo vztraja pri dokaj nizkih obratih, zlasti v načinu vožnje eco. Ta sicer zahteva odločnejši pritisk na plin, da se mlinček zavrti hitreje in tudi nekoliko glasneje. To se v načinu sport seveda zgodi hitreje, a hrup kljub vsemu ostane v mejah zelo spodobnega. Način normal je nekje vmes. Tudi vse to pripomore k občutku, da se vozimo v bistveno večjem avtu. Izda ga kvečjemu krajša medosna razdalja. Vzmetenje je dokaj čvrsto, kar poskrbi za dobro lego z manj nagibanja v ovinkih in krožiščih, hkrati pa ne vpliva bistveno na udobje. Malce se pozna le na krajših grbinah, pa še to predvsem takrat, ko je avto razen voznika prazen. Na avtocesti z njim drsimo kot po tračnicah. Okretnost je velika vrlina Hyundaia i20, ki ga z majhnim obračalnim krogom, senzorji in kamero zlahka parkiramo v še tako veliki gneči na parkirišču.

Naš testni avtomobil je bil v sveži, všečni poletni barvi limete, a s črno streho. Na pogled prijetna kombinacija, ampak ravno za poleti ne tako posrečena. Črna streha namreč vpija sončne žarke in se posledično prekomerno segreva. To pa seveda močno vpliva na temperaturo v vozilu, parkiranem na soncu, nenazadnje pa tudi k segrevanju ozračja. Ampak za lepoto je treba potrpeti, pravijo. Rahlo prenovljeni i20 je avtomobil, ki utegne prepričati tudi največje dvomljivce, da Hyundai že dolgo ni več »neka korejska znamka«, ampak lahko mirno stoji ob boku uglednim evropskim znamkam in na marsikatero gleda celo zviška. To pa je navsezadnje povezano tudi s ceno.