Druženje s prefinjenim potniškim furgonom smo začeli ravno v času, ko se številni naši rojaki odpravljajo postavljat prikolice ob plažah Jadrana. Kdor s tem nima izkušenj, si morda težko zamisli, kaj vse je treba vzeti s seboj, da je bivanje v kampu karseda udobno in po standardih navdušenega pavšalista. In to po tem, ko prikolica z vsemi svojimi baldahini in montažnimi podlagami ter drugo kramo že stoji. Človek bi pomislil, da vzamemo le še posteljnino in toaletno torbico … In kako bi se motil!

Podpisani sem tako za vajo in preizkus pomagal peljati na morje vse, česar prijatelji v svojega karavana s strešnim kovčkom niso strpali. In tega ni bilo malo. Prvi je bil seveda orjaški žar – osnovna enota, družinsko ognjišče v času kampiranja. Ker je bil plinske zasnove, je bilo treba seveda naložiti še jeklenko. Hecna železna folklora veli, da ob žaru telovadi predvsem moški del družine, zato je bilo treba za drugi pol matične družbene celice naložiti še ogromno škatlo s kuhinjskim posodjem – 16-delnim kompletom nerjavnih loncev. In hladilnik, jasno! Pa visokotlačni čistilnik, ki zahteva 30 metrov vrtne cevi na mobilnem kolutu. Pa štiri velike ležalnike in še dva lesena za vsak primer, ko omaga še kakšen sosed. Pa solarni tuš, komplet solarnih luči, tri senčnike s podstavki vred, posodo za led, en kup ležalk in druge šare, ki sicer ni tako zelo težka, zavzame pa veliko prostora. Saj ne vem, sem nekaj zabojev različnih pijač že omenil? Vse to in še manjši nahrbtnik z malico in toaletno torbico za šoferja je Kangoo ob podrtih zadnjih sedežih pogoltnil kot za šalo in celo na način, da je bila polica prtljažnika na svojem mestu. In sovoznikov sedež je ostal povsem prost za morebitno štoparko. 

Prtljažnik Kangooja namreč s preklopljenimi zadnjimi sedeži sprejme 2,8 kubičnega metra tovora, če pa preklopimo še sovoznikov sedež, pa se prostornina poveča na kar 3,5 kubičnega metra (2,7 metra dolžine). A pretiravali nismo, bi se pa lahko potrudili in naložili še precej več. Osnovni prtljažnik, kadar uporabljamo vseh pet sedežev, pogoltne kar 775 litrov; če odstranimo polico in naložimo do stropa, pa celo 1200. Ampak potem nas lahko začne omejevati teža tovora (največ 419 kg). V našem primeru se tega ni bilo bati, saj je bila naložena prtljaga razmeroma lahka. 

Testnega Kangooja je poganjal živahen, a uglajen dizelski štirivaljnik z 85 kW moči in 270 Nm navora, ki sestavlja skupaj z natančnim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom izjemen tandem. Izkaže se tudi z varčnostjo – med testom 5,6 litra na 100 kilometrov –, ki je skoraj v posmeh bencinskim trivaljnikom. Vožnja je prijetna in prav nič utrujajoča, kar smo preizkusili tudi na daljših poteh. Pri Renaultu so poskrbeli za dovršeno ergonomijo, kar v vsakem trenutku občuti tako voznik kot njegovi sopotniki. Odlagalnih površin je res veliko, kar 49 litrov, in so namenjene vsemu mogočemu. Krasna pogruntavščina je predal nad »števci« oziroma informacijskim zaslonom pred voznikom, kamor lahko odlagamo marsikaj. Tudi kakšno elektronsko napravo, saj so v predalčku standardna električna ter dve USB vtičnici. Levo od tega predalčka je na voljo uporabno držalo za telefon, ki bi se ga dalo izpopolniti le še z brezžičnim polnilnikom (ki pa je na voljo v osrednji konzoli). Značilnega kangoojevskega predala nad glavo, kamor bi lahko poslovni uporabniki spravljali različne papirje in podobno, poznavalcem verjetno ni treba posebej predstavljati.

Posebna pohvala, kar se tiče ergonomije, gre tudi številnim gumbom na dosegu roke, s katerimi lahko kljub velikemu osrednjemu zaslonu enostavno krmilimo vse pomembne in tudi manj pomembne funkcije ter nastavitve. Potniški Kangoo je izjemno prikladen avtomobil za družine z malimi otroki ter vse tiste, ki radi sedijo nekoliko višje in zahtevajo veliko udobja pri vstopanju in izstopanju. Vsa štiri vrata, namenjena potnikom, so izjemno velika. Sprednja se poleg tega odpirajo pod pravim kotom, zadnja pa so drsna in se odprejo za kar 615 mm! A veste tisto, kako v Kangooja spraviti štiri slone? Odgovor se glasi: bistveno lažje kot v kateri koli drugi avto! In to velja tudi, ko je treba namestiti otroški sedež in otroka pripeti.

Drugi del našega druženja je potekal v znamenju potovanja štiričlanske družine. Izlet iz Ljubljane v Krapino v Muzej krapinskih neandertalcev je bil izjemno doživetje že med potjo. Nešteta odlagalna mesta v avtomobilu so se docela izkazala, saj smo jih napolnili z različnimi okrepčili in drugimi popotniškimi potrebščinami. Vreme je bilo sicer deževno, ampak Kangoo se posebno izkaže tudi v takšnih okoliščinah. Prejle namenoma nisem omenil orjaških prtljažnih vrat, ki dvignjena vodoravno služijo kot priložnostna streha. Pod njo smo si lahko na parkirišču med rahlo ploho uredili priložnostno jutranjo okrepčevalnico – polica prtljažnega prostora je služila kot pult s ponudbo prigrizkov. Na poti nazaj smo se ustavili še v Lendavi pri Vinariumu, splezali na stolp in preizkusili tamkajšnji spust po jeklenici. Vožnja je bila vso pot prijetna ne le zaradi že omenjenega pogonskega sklopa in prostornosti Kangooja, ampak tudi zaradi zares kakovostnega informacijsko-zabavnega sistema, ki se izkaže z vzorno povezljivostjo, močnim sprejemom radijskega signala (DAB) in dobro uglašenim ozvočenjem.

Tretji del preizkušanja prostornosti in uporabnosti Kangooja smo preživeli v Istri, pravzaprav hkrati s prvim delom. Ko smo razložili neverjetno goro tovora pri pavšalistih, smo preizkusili nasprotno različico – taborjenje z osnovnim udobjem. Torej z udobno posteljo pod udobno streho. Tudi v tem primeru se je Kangoo izkazal za zanesljivo izbiro. V povečan prtljažni prostor (sedeži so ostali prekucnjeni še od prej) smo razgrnili kakovostno zračno blazino dimenzij 120 x 200 cm. Izkazalo se je, da je kot ustvarjena za Kangoo, saj se je prilegla kot ulita. In jekleni šotor z vrhunskim udobjem je bil postavljen. Za dva popotnika (tudi če bi šlo za prej omenjeno morebitno štoparko) ni boljšega. Kangoo ima poleg vseh možnih trikov v rokavu še enega skoraj pozabljenega asa, ki se posebno izkaže prav v takšnih primerih: okna zadnjih vrat se odpirajo »na patent«, kot je bilo včasih v navadi pri trivratnih modelih manjših avtomobilov. Pri tako priprtem oknu je tako nočni kot popoldanski počitek v Kangooju še prijetnejši.

V času našega kar obsežnega druženja smo našteli le dve graji. Prvo si zasluži notranje vzvratno ogledalo, ki ni niti malo panoramsko in je očitno ostalo enako še od časa katrce. Drugo pa nekoliko neroden način zapiranja prtljažnih vrat, ki se jih je treba ob tem opravilu skoraj na vsak način dotakniti od zunaj. Tudi če so mokra in umazana. Ampak ogledalo smo mu odpustili, vrat pa smo se kmalu navadili.