Vsi se spomnimo Top Guna, uspešnice iz osemdesetih in nesreče, v kateri je umrl Maverickov kopilot.
Filmski kopilot, točneje navigator, je nastradal zaradi Maverickovega razkazovanja in pumpanja ega, potem ko je njun F-14 Tomcat zašel v izpuh letala pred njim in padel v vrij (flat spin). Med izstrelitvijo iz kabine je šlo nekaj narobe (Goose udari z glavo v pokrov kabine) in Goose, ki ga je igral Anthony Edwards, umre. Njegova smrt potem preganja Mavericka še v drugi del, zdaj star dve leti. Ampak malokdo ve, da je med snemanjem prizora zares umrl pilot, ki je želel natančno ponazoriti dogajanje.
Art Scholl je bil eden najbolj izkušenih letalcev za različne letalske predstave, profesor in vodja oddelka aeronavtike na kolidžu San Bernardino Valley v Kaliforniji, inštruktor letenja in filmski pilot, ki je sodeloval pri številnih TV serijah in filmih, med drugim Jekleni orel, A-Team in Indiana Jones. 1985 so ga povabili k snemanju novega projekta, Top Gun.
Scholl bi moral posneti vrij, da bi ga potem uporabili za ozadje v prizoru iz filma, za kar je dovolj, da letalo na krila pritrdi kamere in posname hitro vrtenje horizonta. Vrij (flat spin, kovit), je precej nevaren dogodek pri letenju, ko letalo zaradi nizke hitrosti izgubi vzgon in se začne nekontrolirano vrteti okrog svoje navpične osi in padati, pri čemer so vse kontrole neučinkovite. Iz vrija se sicer da izvleči s kombinacijo smernega stabilizatorja in krilc (včasih je dovolj le brca v pedalo za smerno krmilo), a z občutkom in zaporedjem, da letalo spet pridobi potrebno hitrost in uboga. Nadgradnja tega groznega občutka je obrnjeni vrij, ko je letalo seveda – obrnjeno na glavo (v filmu potem niso uporabili inverznega vrija in so precej poenostavili prizor padanja F-14).
Za Scholla taka namerno ustvarjena nevarnost ni bila noben problem. Za polet 16. septembra 1985 je uporabil letalo Pits S-2, zelo zmogljivo in ubogljivo akrobatsko letalo, opremljeno celo s stabilizacijskim padalom. Skupaj s spremljevalnim letalom sta odšla nad morje ob kalifornijski obali, da bi posnela več prizorov vrija. Pri prvem se je pokazalo, da je spremljevalno letalo preblizu in v kadru, zato je Scholl želel, da se nekoliko umakne.
Spremljevalno letalo je to upoštevalo in se umaknilo za nekaj kilometrov in ga izgubilo iz vida. Nekaj trenutkov pozneje je Scholl javil po radijski zvezi, da začenja s snemanjem vrija, obrnjen na glavo, 5 milj od obale pri Carlsbadu. Na pol poti navzdol je javil: »Imam težavo!« in potem tri sekunde pozneje še: »Imam resno težavo!«
Ko se je spremljevalno letalo približalo lokaciji, ni bilo njegovega letala nikjer več. Obalna straža je pozneje povedala, da je tam morje pregloboko, da bi poskusili kakršnokoli reševanje. Art Scholl je s svojim letalom izginil na dno morja in ga niso videli nikoli več. Zato v odjavni špici tudi piše 'v spomin na Arta Scholla'. Kaj točno se je zgodilo Schollu, da se ni mogel rešiti, ostaja uganka, zelo verjetno pa se je zaskočilo eno krilc, ugiba se, da mogoče zaradi odlomljene kamere, spet lahko, da je Scholl izgubil orientacijo, kar pa je manj verjetno, vprašanje pa je tudi, zakaj ni uporabil padala, s katerim bi sicer trdo, a v enem kosu pristal na morski gladini.