BMW X6 je nekoč pred zdaj že kar davnimi leti, decembra 2007, da ne bo govorjenja v prazno, redefiniral prostor SUV-jev, ko je pravoverni X5 skombiniral s kupejevsko obliko. Nastal je avto, ki je popolnoma polariziral avtomobilsko javnost – na eni strani tisti, ki so ugotovili, da je nekaj takega neskončno brezveze, na drugi pa tisti, ki s(m)o avto sprejeli za mojstrovino.

V tem malo več kot desetletju in pol se je v tej smeri dogajalo marsikaj – 2020 smo dočakali že tretjo generacijo, vmes smo vozili vse, od varčnih dizlov s porabo malo nad petimi litri do megalomanskega X6M, ki je na novo definiral hitrosti po poljskih poteh ljubljanskega barja. Ah ti spomini na (avtomobilsko) mladost. Pri vseh raznolikostih je bilo X6 skupno naslednje – udobje, SUV vozne lastnosti, vrhunska mehanika in drugačen videz.

Od lanske prenove je X6 malce bolj poglajen po zunanjosti, zadnje luči so tiste, ki ga precej odmikajo od klasičnega »bavarca«, pa ožji žarometi, osvetlitev maske in aktualna notranjost z dvema spojenima zaslonoma. Testni primerek je imel silno nenavadno kaki barvo – Isle of Man. Zeleno sivo rjavkast odtenek bi zlahka našli na kakem vojaškem vozilcu, le da kovinska barva pač daje vedeti, da ni v službi »lešinarjev«, pač pa je čista ekstravaganca, nenazadnje je zanjo treba doplačati kar 7200 evrov.

Notranjost je čista bavarska klasika, z ohranjenim iDrive gumbom na sredinski konzoli (brez pretiranega kristalnega kiča kot pri nekaterih drugih modelih), cenimo običajne gumbe na pritisk na volanu, na drugi strani pa se je klima že preselila na zaslon. BMW-jev operacijski sistem ima izjemno veliko število funkcij in aplikacij, nekatere delujejo razdrobljeno samo zato, da pripomorejo k končnemu številu. A če smo že pri tem, običajen uporabnik bi si morda zaželel še kaj praktičnega kot je recimo kalkulator.

Še nekaj ljubiteljem avtomobilov naredi mehka kolena – odprite motorni pokrov in pod njim ni vsemogočnega in pluriprezentnega vrstnega turbaka pač pa stari dobri V8, ki mu umetno dihanje dajeta dva konkretna turbo polnilnika. Seveda bi bilo v nekih električnih časih grešno, če ne bi avto omogočal vsaj osnovnega premika na elektriko, za kar poskrbi zaganjalnik, vendar bistvo ni v tem, pač pa udarni moči osmerice, ki skače po štirih litrih prostornine – 389 kW  (530 KM) in 750 Nm navora so številke, ki povedo vse in veliko. Dobro, najbolj strupeni X6M ima še sto konjičev več, vendar jih preprosto ne rabite – na cestah je za volani veliko preveč babic in nedeljsko zasanjanih stricev, da bi ta prirastek naredil kakršno koli razliko. 4,3 sekunde do sto je več kot dovolj, da nevajenemu človeku rahlo stisne želodec in zameji sapo.

Osemstopenjski Steptronic moč prenaša na vsa štiri kolesa in mu lahko z nastavitvami ukažemo tudi malo manj olikano obnašanje z navdušujočim »rukanjem« in dodajanjem vmesnega plina pri prestavljanju navzdol. Zvok je sicer malce anemičen, kljub sodelovanju avdio sistema in bo zares dajal V8 občutke le v najbolj športnem načinu, ko bo ropotalo tudi iz izpušnih cevi. 

Pri dveh tonah in pol je treba vedeti, da je kljub temu, da je vzmetenje športno naravnano, M podvozje poskrbi za aktivno dogajanje od zmanjševanja nagiba do natančne in predvidljive lege v ovinkih.  A vendar, dinamična, da ne rečem športna vožnja, je v ovinkih z dvema tonama in pol čisto nekaj drugega kot s tono lažjimi namenskimi športniki.

Zdaj, kar se porabe same tiče – ja, če vam je žal vsakega litra, bo z nežno nogo šlo tudi pod 13 litrov, če pa imate za sabo tak dan, da je treba malce pobožati ego, pa bo šlo tja gor do 18. Seveda se potovalnost na dolge razdalje s tempomatom in vsem časom na tem svetu nagradi še z nižjo številko.

Sama uporabna vrednost X6 je bila kot rečeno že v uvodu vedno predmet debate. Sicer zadosten prtljažnik preseka poševna zadnja šipa in če litri, 530 jih je v osnovi, obljubljajo veliko, prtljažni prostor ni kvader ampak prizma. S podiranjem sedežev bo šel na primer pralni stroj globlje v avto, a bo svoje reklo tudi kar visoko dno. Za tiste z občutljivimi kolki bo dodatno težavico predstavljalo tudi vstopanje, saj so pragi kar visoki, kljub višjemu sedenju.

Pogovorimo se še o ceni, ta je neposredno merilo vaše posebnosti (in malce tudi nečimrnosti): Osnovni X6 M60i stane 116.150 evrov. Potem je tu ta travniško bojna zelenkasta barva za 7200 evrtov, usnjeno oblazinjenje še 2610 evrov, pa smo že pri deset tisoč več. Med najdražjimi dodatki testnega X6 bomo izpostavili Adaptivno M vzmetenje, M Sport Pro paket ( 4400 in 1400 evrov), pa karbonske pokrovčke za ogledala in karbonski spojler (vsak po tisočaka), paket Inovacij za 6500 evrov, Driving Assistant za 2000, pa ozvočenje B&W za 5 tisočakov, pa smo šele začeli. Na koncu je seznam dodatkov, začenši z barvo, kar 55 tisoč evrov ali polovica osnovne cene vozila. Skupna cena? Vesoljskih 170 tisoč evrov. Preveč? Preveč.