Pahorjevo Katrco smo Slovenci srečali že pred leti, ko se je nekdanji predsednik takrat šele kot predsedniški kandidat z njo pojavljal na svojih predvolilnih dejavnostih. Pa čeprav je takrat zbujalo pozornost dejstvo, da se politik s samega vrha države vozi s takšnim avtom, si ni nihče niti predstavljal, da bo mala Francozinja nekoč postala svetovna rekorderka. In kot Dravograjčanka še dodajam, nihče si ni mislil, da bo postavila moj domači kraj na zemljevid učinkoviteje od katerekoli doslej organizirane promocije kraja.

Renault 4 z goriškimi registrskimi tablicami je za nekaj let zdrsnil v ozadje, morda se je Katrca pojavila tu in tam v kakšni zabavni instagram objavi Boruta Pahorja, ampak bolj ali manj smo nanjo Slovenci pozabili. Dokler ni nekoliko po koncu svojega drugega mandata nekdanji predsednik sporočil, da jo prodaja najboljšemu ponudniku in da bo izkupiček namenil za dober namen, otrokom, ki se borijo z rakom. Javnost je spremljala zbiranje ponudb in naraščanje zneska, ki se je naposled ustavil pri rekornih 60 tisočakih. Ko se je razkrilo ime kupca, smo na severu države zastrigli z ušesi: družino Fratar Dravograjčani poznamo, naši sokrajani so. Mestece, ki se le redko znajde v novicah, še redkeje se znajde v novicah zaradi česarkoli dobrega, se je čez noč znašlo v soju žarometov, pa tega še vedelo ni.

Soj žarometov pa se je še bolj usmeril na družino Fratar, uspešnega podjetnika, ki je pred nekaj desetletji iz nič ustvaril podjetje, ki danes daje kruh okoli 100 družinam, ter njegove tri sinove. Dvojčka Zlatka in Aleksandra ter njunega mlajšega brata Jožija poznam že iz osnovnošolskih let, vendar nisem vedela, da bi bili ljubitelji starodobnikov – mislila sem namreč, da je bil to razlog za njihovo sodelovanje v dražbi. Pa ni bil. Pojasnili so mi, da so že takoj, ko je Borut Pahor napovedal dobrodelno dražbo, razmišljali o tem, a so kmalu za nekaj časa na to pozabili. Tik pred koncem dražbe je Aleksander k sodelovanju povabil še brata in starša, da so skupaj ponudili znesek, za katerega se je izkazalo, da je bil najvišji ponujen, hkrati pa je bil to tudi rekordno najvišji znesek, ki je bil kadarkoli plačan za Renault 4. Njihova ponudba pa ni izstopala le po višini, pač pa tudi po namenu. Med ostalimi ponudniki, ljubitelji starodobnih avtomobilov, so bili verjetno edini, ki so k dražbi pristopili izključno z namenom pomagati.

»Odločilno pri tem je bilo, da gre za otroke, ki so zboleli z rakom, njihovo stisko in stisko njihovih družin,« so povedali o svojih razlogih za sodelovanje.

Svojo novo Katro so prvič srečali na Vranskem, domov v Dravograd pa so jo odpeljali z avtovleko, da se ji ne bi med potjo kaj zgodilo. Postavili so jo v garažo staršev, da bi se odločili, kako naprej. Ni bilo dvoma, da bo avto nadaljeval svoje dobrodelno poslanstvo.

»Mi smo dobrodelni ljudje. Vedno smo in bomo priskočili na pomoč. Stiske ljudi se nas močno dotaknejo, nemogoče je pogledati vstran. Ker pa je bila dražba namenjena otrokom, ni bilo dileme, če bomo akcijo nadaljevali,« opisujejo svoje občutke ob prvih dneh lastništva. A takrat še niso vedeli, da bo Katra njihova življenja čez noč obrnila na glavo.

Oči Slovenije so bile naenkrat uprte v njih in Katro – tokrat ne več zato, ker je bil to nekoč predsednikov avto, pač pa zaradi nesebične želje treh bratov, ki so velik del svojega časa namenili zbiranju denarja za pomoč najšibkejšim. Priznavajo, da so se v začetku spopadali tudi s tremo, saj se niso želeli javno izpostavljati, a brez tega ni šlo. Vabila, da se s Katro oglasijo v občinah, društvih, podjetjih in na dogodkih, so kar deževala. Povsod jih pričakajo z navdušenjem.

»Veseli smo njihovega toplega, srčnega sprejema, saj se vsi zavedamo, da gre za bolne otroke. Da gre za to, da jim življenje naredimo prijaznejše in lepše.«

Bratje so tako za en mesec postavili na stran svoje običajne obveznosti in svoja življenja posvetili dobrodelni akciji. S Katro so prepotovali vso Koroško. Čeprav so prejeli številna vabila z vseh koncev Slovenije, so se osredotočili le na domačo regijo, predvsem zato, da so poudarili dobrodelnost Korošcev, njihovo pripravljenost pomagati in njihovo sposobnost premikati meje mogočega, če stopijo skupaj. Obiskali so mnoge svoje prijatelje in poslovne partnerje ter številne organizacije, vsakdo pa je tudi po svojih zmožnostih prispeval nekaj denarja za bolne otroke. Katra na njihovih poteh vzbuja veliko pozornosti, ljudje jim mahajo na cesti in jih celo ustavljajo z željo, da bi se slikali z njimi. Seveda nikogar ne zavrnejo.

Že ob prvi vožnji jih je presenetilo udobje, tako mehkoba sedežev, kot tudi všečne vozne lastnosti. Nekoliko privajanja je zahtevala ročica menjalnika, a kot pove Zlatko, ki je kot najstarejši brat zadolžen za krmilo Katrce, se je že v prvem tednu nanjo navadil. Voziti Katro se mu zdi prav tako naravno, kot sedeti za volanom kateregakoli drugega, veliko sodobnejšega avta. Katra preživlja noči v garaži staršev, dneve pa v družbi treh bratov na terenu. Zlatko jo pohvali, da jih doslej še ni pustila na cedilu.

»Vsako jutro vžge brez pritoževanja, pa tudi pretirano požrešna ni, pije le 5 litrov na 100 kilometrov. Z njo smo prevozili okoli 1000 kilometrov, za premagovanje daljših razdalj smo si pomagali z vlečno službo, pa ne zato, ker Katra ne bi zmogla, pač pa iz previdnosti, da smo jo ohranili v čim boljši kondiciji.«

Katra je v zadnjih tednih postala prava družinska članica, a se bodo kmalu od nje poslovili. Priznavajo, da jo bodo pograšali. Že v začetku akcije, v kateri je Katra zbrala skoraj četrt milijona evrov, so se odločili, da jo bodo pospremili k novemu lastniku, ki ga bodo izžrebali med vsemi, ki so prispevali svojo donacijo. K sodelovanju so povabili Boruta Pahorja, ki bo opravil žreb. Za Katro so v času svojega lastništva vzorno skrbeli, preden se bodo od nje poslovili, pa ji bodo privoščili še en servis, da jo bo novi lastnik lahko brez skrbi odpeljal. Če se bo odločil nadaljevati Katrino dobrodelno zgodbo, bodo z veseljem pri tem pomagali. Nesporno dejstvo pa je, da bo, kdorkoli že bo, moral zapolniti zelo velike čevlje. 

Žreb bo jutri v dvorani Špic D v Dravogradu ob 15h.