Le nekaj obdobij v zgodovini dirkaškega športa je iz cestnih vozil ustvarilo stroje, ki bruhajo ogenj in eno takih je zaznamovala legendarna Skupin 5, kjer so se različne limuzine tistega časa preganjale po starem Nurburgringu in pri prestavljanju bljuvale ogenj iz kratkih, na stran speljanih izpušnih cevi. K temu je treba dodati še vratolomno prelaganje ovinkov z večkrat do kraja izrabljenimi gumami in v spomin se lahko prikrade tudi oranžni E21 z Jagermeistrovim sponzorstvom.

Skupina 5 je bila ustanovljena 1976, značilni zanjo ob že zgoraj naštetih posebnostih pa so bili zelo široki blatniki in velikansko krilce na zadku. Predelav na serijskih avtomobilih pravzaprav ni omejevalo nič. Ob E21 so bili tu še Lancia Beta Montecarlo, Porsche 935 in Ford Capri. Edino, kar je moralo ostati originalno, so bila vrata, motorni pokrov in strešna linija, vse ostalo pa je bilo prepuščeno domišljiji inženirjev in aerodinamikov.

BMW je sodeloval v Skupini 5 v razredu do dveh litrov prostornine v prvenstvu DRM, predhodniku DTM in Svetovnem prvenstvu proizvajalcev. Dirkaški E21 je bil narejen v končni različici ali kit izvedbi za različne zasebne ekipe, skupaj z aerodinamiko, ki je spominjala na legendarnega 3.0 CSL. Serijski motor M10 je zamenjal M12/7 štirivaljnik, ki je razvijal 330 konjičev, sposojen iz hišnega programa F2. Mlinček se je rad zavrtel vse do 10 tisoč vrtljajev.

Po samo 12 tednih razvoja je prvi prototip testirala zasebna ekipa Faltz Racing na Paul Ricardu na Azurni obali. Ekipa iz Essna je na štart prve sezone Skupine 5 pripeljala dva E21 320, oba odeta v oranžno podobo z Jagermeistrom. Šasijo s številko R1-13 je vozil Hans Joachim Stuck, medtem ko je R1-06 pripadel Haraldu Grohsu.

Grohs je hitro obveljal za zelo brezglavega voznika, ki preveč tvega in kljub odličnemu četrtemu mestu na dirki v Zolderju, je sledilo obdobje smole, na koncu je odstopil kar na štirih od desetih dirk in sezono končal izven deseterice. Najboljši rezultat je dosegel na predzadnji dirki, spet v Zolderju, kjer je osvojil tretje mesto, za tovarniškima voznikoma 320, Manfredom Winkelhockom in Eddiejem Cheeverjem.

Po koncu sezone je šasija R1-06 nekaj let stala v izložbi BMW-jevega prodajalca in potem večkrat zamenjala lastnika. Avto se je potem pojavil leta 2002 na dražbi v Annemasseu v Franciji, zložen »v gajbicah«.

Avto je kupil nek BMW-jev ljubitelj BMW-jev v Švici, ki je avto obnavljal od 2008 kar šest let z največjo možno natančnostjo, čisto vsak del je bil razstavljen, speskan in sestavljen nazaj. Šasija, podvozje, diferencial in menjalnik so originalni kot tudi večina zunanjosti, le sprednje in zadnje krilce sta bila narejena na novo.

Originalni motor se je po koncu sezone 1977 izgubil, zato so v avto namestili tovarniški M12/7, na novo so napeljali tudi elektriko. Skupaj za legendarnim dirkalnikom, ki se prodaja preko MS Sothebys, pride tudi obsežna dokumentacija s fotografijami z vseh 10 dirk sezone 1977 in objavami v revijah in časopisih. Dodan je tudi zabojnik z rezervnimi deli in še enim setom koles.

Ceno bo, če vas taka reč zanima, prodajalec razkril le osebno, zagotovo pa je bližje milijonu evrov kot polovički.