Mali mestni avto so Italijani prvič predstavili oktobra leta 1972 na avtomobilskem salonu v Torinu in bil je naslednik modela Fiat 500 R (Rinnovata), ki so ga izdelovali še med leti 1971 in 1976. Bila je to zadnja različica tega več kot tri desetletja starega modela (vključno z modelom 500 Topolino), zato so morali v Torinu pokazati nekaj novega. Novodobnega Fiata je takrat narisal Sergio Sartorelli in se pri snovanju nove oblike malce zgledoval tudi po študiji City-Taxi, pod katerega se je podpisal Pio Manzu. Fiat 126 je bil mali avtomobil, ki je v dolžino meril 3,05 metra, v višino in širino 1,3 metra, razdalja med sprednjo in zadnjo osjo pa je znašala komaj 1,37 metra. 

S tremi motorji 594, 652 in 704 cm3, vsi trije so bili vrstni dvovaljniki, je avto tehtal med 580 in 619 kilogrami. Prva dva motorja sta premogla 17 kW ter 39 oziroma 43 Nm navora, 704-kubični, ki ga je avto dobil šele leta 1987, pa 19 kW (26 KM), štiristopenjski menjalnik je poganjal zadnji kolesni par. Pod sprednjim pokrovom je bil minimalistični prtljažnik in rezervno kolo ter akumulator, zadaj pa v prvi različici zračno hlajen dvovaljnik. Najmočnejša različica Bis z 19 kW je dosegla hitrost 116 km/h, do stotice pa je avto pospeševal dolgih 33 sekund.

Malčka so Italijani sestavljali na treh lokacijah (Cassino, Termini Imerese in Desio), a na domačemu terenu ga kupci niso vzeli ravno za svojega, zato pa so za njegovo večjo prepoznavnost poskrbeli vzhodni trgi, ko so pri Fiatu kmalu po premieri proizvodnjo zanj preusmerili na Poljsko. Od 22.julija 1973 je ta potekala v tovarni FSM - Fabryka Samochodów Małolitrażowych, od sredine leta 1975 pa še v Tychyju. Fiat 126 je bil tako prvi Fiat, ki se je sestavljal na Poljskem in je v tistem času med Poljaki postal izjemno priljubljen. Malček je nosil poljski nadimek Maluch (mali), kar je postalo celo uradno ime tri leta pred koncem proizvodnje. Ogromno teh se je znašlo tudi na cestah naše nekdanje skupne republike. V Sloveniji smo ga poznali pod vzdevkom Bolha, Piči-Poki, Pejek ali Kalimero, v ostalih državah pa je bil znan kot Peglica. Fiat 126p so izvažali tudi v številne države vzhodnega bloka, med 1989 in 1992 pa celo v Avstralijo, kjer je bil znan kot FSM Niki, ogromno pa jih je končalo na Kubi (Polaquito, mali Poljak).

Leta 1979 so šefi v Torinu odločili, da po več kot milijon in pol izdelanih primerkov proizvodnjo ustavijo. Ne pa tudi prodaje. Ta je pri naših zahodnih sosedih potekala še vse do leta 1992. Na Poljskem in drugod pa še dlje. Konec zgodbe za ta mini avtomobilček se je zgodil šele 22. septembra 2000, ko so s 500 rdečimi in 500 rumenimi primerki z oznako omejene serije Happy End proslavili 27 let modela. Skupno število izdelanih primerkov se je ustavilo pri številki 4.673.655. 

In še kot zanimivost, pri Fiatu so v začetku leta 1973 ceno zanj postavili na 795 tisoč italijanskih lir.