Zdrav duh v zdravem telesu, se glasi znan pregovor. Način življenja, ki ga živimo danes je vse prej kot lahkoten, zato je prav, da pri vseh službenih in družinskih obveznosti tu in tam poskrbimo tudi zase. Tek in fitnes mi iskreno nikdar nista ležala pri srcu, sem se pa v svojih zgodnjih letih veliko bolj počutil na kolesu. V zadnjem času sem začel intenzivneje razmišljati, kako bi prosti čas preživel aktivno. In prva izbira je bilo kolo. Pa ne zaradi kolesarske evforije, ki je pri nas prisotna zadnja leta. Daleč od tega. Predvsem zaradi sebe. A sem kot novinec in tipičen potrošnik podlegel evforiji električnih koles, ki jim priljubljenost strmo raste, ne glede na to, da jim cene rastejo v nebo. Tako kot električnim avtomobilom. Enega takšnih sem pred kratkim tudi preskusil.

Primorska je dežela številnih naravnih znamenitosti in vrhov, ki jih velja obiskati. V Brkinih je prva izbira rekreativcev vzpon na Slavnik. Vzpon do Tumove koče, na nadmorski višini 1018 metrov, je možna iz več strani, a za kolesarje je morda najbolj uporabna pot iz vasi Podgorje oziroma iz Hrpelj. Za prvi konkretnejši preskus izberem slednjo. V tistem tednu se kot naročeno družim s Volkswagnovim Caddyjem Panamericana. V najnovejši generaciji je družinski kombi ali obrtnik dobil nekaj sveže oblike in kopico novih tehničnih rešitev, a v prvi vrsti ta prepriča s prostornostjo in funkcionalnostjo potniške kabine. Ker sem potreboval električno kolo prepeljati do določene izhodiščne točke, nosilca za kolo pa nisem imel na voljo, je bila najhitrejša rešitev odstraniti sedežno klop. Razdeljena na dva dela, se celotna sedežna kompozicija odstrani v treh potezah. Precej enostavno, a pri tem je potrebno opozoriti na izdatno težo teh. Priporočam, da sta pri tem prisotna dva odrasla človeka. Ko to uredim, v zadnjem delu Caddyja nastane ogromen prostor. Od roba do sprednjih sedežev je 1,91 metra dolžine, širina znaša 1,18 metra, v litrih pa to pomeni 2556 litrov. Zaradi nizkega nakladalnega praga, ki meri vsega 56 centimetrov, sem 23 kilogramov težko električno kolo z 29-palčnimi kolesi brez težav natovoril v tovorni prostor in se odpeljal proti kolesarskemu izzivu. Obenem je testni Caddy dodatno opremljen še z drsnimi stranskimi vrati, ki omogočajo lažji dostop do druge sedežne vrste oziroma do kolesa v mojem primeru, medtem ko so dvižna zadnja vrata, ki lahko služijo kot nadstrešek v primeru dežja, opremljena z izdatno LED osvetlitvijo.

Čeprav dizli izumirajo je bil Caddy eden redkih testnih avtomobilov opremljenih s tovrstnim motorjem. Dvolitrski TDI zadnje generacije v tem avtomobilu razvija največ 90 kilovatov moči, hkrati pa postreže z dokaj tihim delovanjem in nizko porabo goriva. Na nekajdnevnem druženju sem zabeležil povprečje 5,7 litra. Tudi sicer se ta na cesti zelo elegantno obnaša. Vožnja je mirna, vzmetenje dobro uravnoteženo, vozniško okolje pa bolj ali manj na las podobno Golfu. Digitalizirano. Izvedba Panamericana je nekakšen butični paket opreme, ki so ga najprej kupcem začeli ponujati pri večjem Multivanu, pri Caddyju pa je na voljo prvič, saj nadomešča upokojenega Cross Caddyja, ki je bil pripravljen tudi na doživetja izven asfaltnih površin. Paket opreme Panamericana, ki neposredno nima sicer nobene povezave z najdaljšo cesto po Ameriki, prinaša izdaten seznam serijske opreme in tudi nekaj spremembe pri zunanjem videzu. Odbijači niso v barvi karoserije, blatniki so opremljeni s plastičnimi obrobami, obenem ne manjkajo niti številni napisi Panamericana.

Svojo kolesarsko pot tisti dan začnem nekoliko višje. Pri lovski koči pod Glavico, dobre tri kilometre urejene makadamske poti od siceršnje izhodiščne točke v Hrpeljah. Za Caddyja Panamericano, ki ima podvozje od tal oddaljeno natanko 14,4 centimetra, to nikakor ni zahteven izziv. Tudi štirikolesnega pogona ne potrebujem, čeprav ga ima v ponudbi. A le v kombinaciji z ročnim menjalnikom. Zahtevnejši izziv še pride na vrsto. Dobrih sedem kilometrov vzpona do vrha imam pred seboj in 395 metrov višinske razlike. Polno vzmeteno gorsko električno kolo Rock Machine ima vgrajen sredinsko nameščen Shimanov 250-vatni električni pogon s 85 Nm navora, ob podpori 504 Wh baterije, menjalnik pa zmore 10 prestav. Do vrha na 1018 metrih pelje dokaj široka makadamska cesta, ki je na nekaterih delih kar precej prerešetana zaradi nedavnega močnega dežja. A to mi ne predstavlja ovir. Opremljen s čelado, primerno obleko in obutvijo, začnem lahkotno v Eco programu, ki mi malce opazno olajša delo pri napenjanju mišic v nogah. Bistvo električnega kolesa je v tem, da tudi tistim, ki morda nimamo toliko kondicije in časa, omogoča tisto pristno kolesarsko pustolovščino. Ker oddih v objemu svežega zraka narave še kako zelo paše. 

Trije režimi delovanja električne podpore v večji meri izničijo težo kolesa, medtem ko tretji programov zelo opazno izdatno pomaga pri vrtenju pedal. Tako z manj fizičnega napora uporabnik premaga tudi bolj zahtevne vzpone in si izdatno skrajša čas potovanja. Mini zaslonček na krmilu mi pokaže, da je doseg ob uporabi prvega programa 145 kilometrov, pri drugem 80, ob največji podpori pa 45 kilometrov. Ker je vendarle potrebno vrteti in nekaj postoriti tudi za zdrav duh v zdravem telesu, večino časa uporabljam le prvi program. Tu in tam si ob najbolj strmih delih makadamske poti pomagam s srednjim programom električne podpore. Zelo lahkotno vzamem ta kolesarski izziv in dobro preznojen po uri vrtenja prispem na najvišjo točko Slavnika, kjer se odpre izjemen razgled nad našo slovensko obalo oziroma drugo gorovje. Tudi zaradi tega je bilo vredno malce potrpeti. Tumova koča je sredi tedna zaprta, a žalosten je pogled na okolico, kjer nekateri obiskovalci za seboj puščajo smeti. Na vrhu že pošteno piha, temperaturna razlika pa je več kot očitna. Na vrhu je hladneje vsaj za deset stopinj. Še nekajkrat pritisnem na telefon za dobre fotografije in se spustim v dolino do izhodiščne točke.

Električno kolo je zanimiva inovacija te industrije, ki je na v svetovnem merilu pritegnila zares veliko uporabnikov. Samo v lanskem letu je bilo v Sloveniji prodanih dva tisoč koles, v svetovnem merilu pa precej več. Zanimive številke, ki se nikakor ne zlijejo s cenovno politiko. Podobno kot pri električnih avtomobilih, so e-kolesa za dvakrat ali trikrat dražja od običajnih koles. Cene, odvisno od znamke, modelov, uporabe materialov in opreme, segajo tudi do deset tisočakov. V mojem primeru je cena takšnega primerka postavljena nekaj čez tri tisočake. Kaj pa Caddy Panamericana? Za tako opremljenega kot je na fotografijah cena znaša 40 evrskih tisočakov.