Avto, ki ima bratrance v Peugeotu 3008 in 5008 in Citroenu C5 Aircrosu, je na trg prišel 2017 kot zamenjava za Antaro. Avto je postavljen na PSA EMP2 platformo in si je iz PSA koncerna sposodil tudi motorje. Relativno preprost prvotni dizajn je zdaj postal enak aktualni družinski oblikovni filozofiji Opla s polno črno masko, ki jo je prva imela nova Mokka, nova je tudi optika luči in dizajn odbijačev.

Spremembe so več kot opazne tudi v notranjosti. Resda zasloni niso tako vesoljski kot pri Peugeotovih sorodnikih, so pa zdaj tudi merilniki dobili digitalni zaslon, kjer klasičnih velikih okroglih merilnikov ni niti v grafiki, pač pa je vse skupaj pač – digitalno in opisno. Da se izbrati nekaj nastavitev videza, ki jih preklapljamo z levo obvolansko ročico. Avto je dobil tudi hišni infotainment, ki je enak kot pri francoskih sorodnikih, z zaslonom na dotik, na srečo pa so osnovni meniji ostali na klasičnih stikalih kot tudi klimatska naprava.

Dovolj je odlagalnih mest, med sedeže lahko postavimo tudi dve plastenki, spredaj je prostor, ki ima tudi brezžični polnilnik mobilnikov, žep v vratih pa je bolj plitve narave. Ergonomija za voznika je v osnovi zadovoljiva, prestave izbiramo še s »staro« PSA-jevo ročico in ne z miniaturnim stikalom, upravljanje na volanu pa je prav tako priročno in logično brez odvečnih gumbov.

S prostornostjo spredaj ni težav, malce razočarajo sedeži, ki so povprečni, najbolj pa zmoti slab bočni oprijem, ki trenira mišice v ovinkih. Prtljažnika je za 514 litrov, s podiranjem sedežev pridobimo 1625 litrov, Grandland s to opremo pa je imel tudi električno zapiranje prtljažnih vrat z znano »brco« pod zadnji odbijač, da ne rabite odlagati reči iz rok, da ga zaprete.

Motor je prepoznaven, brez da bi sploh pogledali oznako avtomobila ali specifikacije, dovolj je, da veste, da je Opel del PSA oziroma Stellantisa. Zvok ga izda, da je trivaljnik in potem do razkritja 1,2-litrskega turbo motorja s 96 kW (130 KM) ni daleč. Za prenos moči na sprednja in zgolj sprednja kolesa skrbi osemstopenjska avtomatika, motor pa s svojo močjo spodobno pelje tono in pol težkega križanca. Že res, da se v nizkih vrtljajih v navezi z menjalnikom včasih predolgo ne zgodi nič, zato bodo tisti zahtevnejši, željni bolj dinamične vožnje, premaknili nastavitve v Sport in prestavljali na volanu.

Za precej umirjeno in udobno vožnjo je omenjena kombinacija idealna, motor pelje z okoli sedmimi litri na sto kilometrov, pri bolj zahtevni vožnji, ko si zaželite več življenja iz pogona, pa ta spleza čez 8 litrov. Za ekstremne varčneže je tu še program eko, ki bo prišparal še pol litrčka, pa tudi vožnjo naredil še bolj ležerno. Podvozje je na asfaltnih cestah umirjeno, lepo blaži, malce glasnejše je le na kakih ležečih policajih ali luknjah, v kabino pa tudi pride za odtenek več zvoka motorja, kar lahko pripišemo povprečni zvočni izolaciji. Če se mislite z njim zapoditi med ovinke, pričakujte kar precej nagibanja (in posledično krepitve hrbtnih mišic), pa tudi volanski mehanizem se bo s svojim servo ojačevalnikom odločil, da kar sami ugibajte o informacijah iz podvozja.

Oprema Ultimate vsebuje praktično vse, kar koncern (ne samo Opel) ponuja, tu je odličen aktivni tempomat z samodejnim vodenjem med črtami, pa 360-stopinjska kamera in pa nočni pogled, ki na zaslonu pred voznikom izriše sliko pred avtomobilom in z rdečim okvirčkom opozori na slabo vidnega pešca in tudi črna streha. Osnovna cena te kombinacije je 43.160 evrov, med dodatki pa najdemo kovinsko sivo barvo za 550 evrov, 18-palčna delno črna lita platišča za 20 evrov, nočni pogled za 1300 evrov in električno odpiranje prtljažnih vrat za 400 evrov, skupaj 45.430 evrov.