Zgodba potovalnika s črko K in mogočnim šestvaljnikom je stara zdaj že več kot desetletje. Pri BMW-ju jo ne glede na številne emisijske zahteve še vedno negujejo. Leta 2017 je na trg prišla druga generacija, zdaj vmesna prenova in morda se še pred uvedbo elektrike pri motociklih čez nekaj let v prodaji pojavi še tretja in verjetno zadnja generacija. K1600 zagotovo velja za trenutno najbolj izpopolnjeno cestno križarko, ki za veliko denarja kakopak tudi ponuja zelo veliko. 

Testni primerek z oznako GT je iz celotne ponudbe (GTL, Bagger, Grand America) morda še najbolj vsestranski. Serijsko je opremljen z dvema stranskima kovčkoma, ki sta enostavna za odpiranje in zapiranje, hkrati pa ponujata dovolj volumna, da vanje poskrijem dve čeladi, motoristično opremo, da mi tega ni bilo potrebno prekladati po gostilniških stolih. Dobra lastnost teh je tudi to, da s pritiskom na osrednji gumb na ključu z eno potezo aktiviram centralno zaklepanje in vse stvari, tudi v priročnih majhnih predalčkih, so pred nepridipravi obvarovane. Ko že omenjam ključ, velja dodati, da K1600 uporabniku omogoča enostavno brezkontaktno upravljanje. Potrebno je le pritisniti na osrednji gumb, ki je postavljen sredi širokega krmila in zabava se lahko začne. 

Skladno s prenovo je K1600 dobil novo podobo merilnikov, v obliki tablice oziroma 10,25-palčnega zaslona, ki ga zelo dobro poznam in kjer so na enemu mestu zbrani vsi potovalni podatki. In ne samo to. Uporabnik si lahko preko Blutootha poveže svoj pametni mobilnik, da spremlja morebitne klice oziroma si preko njega predvaja izbrano glasbo. Namreč, najnovejša izdaja tega Bavarca ima na armaturni plošči vgrajena tudi dva dovolj zmogljiva zvočnika, da se predvajana glasba tudi pod čelado sliši dokaj dobro. Sedež, odet v svetlo rjavo umetno usnje, je eden najboljših oziroma najbolj udobnih, kar ne trdim samo jaz, pač ga je kot odličnega ocenila tudi moja sopotnica. In ker je na spisku za doplačilo, ta omogoča ogrevanje. 

Da je omenjeni bavarski velikan opremljen z mogočnim pogonskim agregatom, opozarja številka 6 na bočnem delu. Šestvalji vrstni stroj zmore razvijati 118 kilovatov moči. Ob tokratni prenovi so inženirji opravili nekaj popravkov, da ta zdaj izpolnjuje emisijske standarde Euro5. Za odtenek je povišan tudi navor, ki zdaj znaša 180 Nm (prej 175 Nm). Vsakokratni zagon motorja postreže s kratko uvodno predstavo na nekoliko višjih vrtljajih, a se po dobrih desetih sekundah delovanje ustali v običajnem delovnem območju. 343 kilogramov težak Bavarec ni ravno mačji kašelj za premikanje na mestu. Potrebno je kakopak nekaj moči, a da bi bilo vse skupaj lažje, ima ta na voljo tudi vzvratno prestavo in zavorni sistem, ki omogoča lažje speljevanje v klanec. Daljši stisk ročice aktivira sprednjo zavoro in motocikel obstane na mestu. Ko enkrat speljem z mesta, je doživetje z njim povsem drugačno. Pri premetavanju motorja iz ovinka v ovinek zelo hitro izgubim občutek teže, ki sem jo prej omenjal, saj Bavarec zavoje zelo elegantno obvladuje. Elektronsko nastavljivo vzmetenje ESA poskrbi za mehkobo in izredno mirno vožnjo. Balzam za voznikovo dušo. Prav namenoma sem iskal zavite in z dobro asfaltno podlago urejene ceste na Primorskem in v delu hrvaške Istre, pri tem pa mi je izdatno pomagal še sistem za menjavanje (6-stopenjski menjalnik) brez uporabe sklopke. Nad zadnjim pogonskim kolesom dodatno skrbi še asistenčni sistem DCT, da se ta ne zavrti v prazno, ko si voznik zaželi nekoliko hitrejše vožnje. V tem primeru velja izbrati dinamični režim delovanja (dodatna dva sta še dežni in cestni). In še to, prenos moči poteka preko kardana. 

26,5-litrska posoda za gorivo, napolnjena do vrha bo zadostovala za 350 do 400 kilometrov vožnje brez postanka. V mojem primeru sem povprečno porabo uspel znižati na ugodnih 5,7 litra. Bavarec se brez težav spopade tudi z avtocesto. Sprednji vetrobran si s pomočjo stikala na krmilu postavim na najvišji položaj in aktiviram tempomat. Dober občutek, ko se zrak usmeri nad mojo čelado. Tako se v tistem sobotnem večeru nekaj deset kilometrov iz Rovinja proti domu odpeljem po avtocesti. Priznam, malce sem pogrešal aktivni tempomat, s katerim motocikel sam zavira in ohranja ustrezno varnostno razdaljo. Tega sistema K1600 še nima, ima ga pa na primer pustolovski R18. Večerni čas je bil tudi ustrezen trenutek, da preskusim prilagodljive LED luči (serijska oprema). Tako v kratkem in dolgem snopu dobro osvetlijo pot pred menoj, hkrati pa med nagibanjem ti dodatno osvetljujejo zavoje. In čisto ob koncu, nekaj kilometrov pred domom, se preskus Bavarca predčasno konča. V zadnji gumi se nepričakovano zarije vijak in poskrbi za občuten padec tlaka, a vendar se poznih večernih urah v zelo umirjenem tempu nekako varno privlečem do doma. 

Potovanje kot v prvem razredu na dveh kolesih kakopak stane. Najmanj 27.250 evrov, a bo cena, zaradi številnih dodatkov, ki jih ponuja tovarna, zelo verjetno še nekoliko višja. Tako kot je bila v primeru našega testnega motorja, ki je imel za 1700 evrov dodatne opreme.