Letošnje poletje sem si zadal cilj, da združim prijetno s koristnim in beseda je dala besedo, gremo na dopust v Abu Dhabi in Dubaj, da doživimo še nekaj peščenega poletnega pridiha. Glede na to, da je moj moto, da mora biti dopust vsaj malo adrenalinski in ne zgolj ležanje ob bazenu ali na plaži, sem kontaktiral prijateljico Andrejo Prel, ki je že nekaj let zaposlena v krovni Motošport organizaciji Združenih Arabskih Emiratov (EMSO) v Dubaju, ter jo povprašal ali obstaja možnost, da si ogledamo Dubajsko dirkališče in dogajanje, z neke druge perspektive kot smo je vajeni iz malih zaslonov in računalniških iger. Andreja je v trenutku, ko je sem ji sporočil svojo željo, stopila v akcijo in kot bi mignil, sporočila, da imamo dogovorjen termin za ogled dirkališča Dubaj ali Dubai Autodrome, kot ga uradno poimenujejo. Ne znam opisati zadovoljstva, ki me je preletelo in to navkljub temu, da sem vajen obiska dirkališč, je bilo to nekaj popolnoma drugega. Preprosto sem bil kot mali froc. Torej avantura dirkališče je pred nami in pričeli smo odštevati dneve, ko se vkrcamo na letalo in poletimo proti Abu Dhabiju in Dubaju.

Na dogovorjeni termin se iz hotela podamo v smeri Dubai Autodrome (https://dubaiautodrome.ae/), ki je bilo odprto oktobra 2004 z finalno dirko LG Super Racing vikenda, kjer so gostili FIA GT Championship, European Touring Car Championship and 2004 Formula Renault V6 Eurocup season. Dirkališče ima štiri kombinacije krogov Grand Prix Circuit, International Circuit, Club Circuit in National Course, kar pomeni, da lahko dirkališče prilagodijo vsem željam. Grand Prix proga je dolga 5.390 km (3.34 mi), Dirkališče ima licenco FIA Grade 1, kar pomeni, da izpolnjuje vse zahteve za organizacijo dirke F1 in ostalih dirk, pri čemer gosti prvenstvo Združenih arabskih emiratov (ZAE) v Superbike, prvenstvo ZAE GT, prvenstvo ZAE v turnih avtomobilih, Radical Cup, Trofeu Maserati, Formula Gulf 1000 in Suzuki Swift Cup. Vrhunec na dirkališču je Dubai Motorsport Festival, ki je zelo priljubljen med domačini in turisti in se odvija v oktobru, novembru in decembru vsakega leta, ko temperature niso tako visoke.

Pripeljemo se do vstopa v dirkališče, kjer nas ustavi varnostnik, kateremu pojasnimo, da imamo dogovorjen sestanek z g. Furtadom. Varnostnik nas napoti do glavne stavbe in do »Race & Drive Centra«. Stopimo iz vozila in ob pogledu na termometer mi je postalo še malo bolj vroče, saj je temperatura pokazala »prijetnih« 41 °C temperatura asfalta pa je bila malo kasneje izmerjena na krepkih 58 °C.  Pričakal nas je Feleo Furtado, ki je svetovalec za športne dogodke na dirkališča v Dubaju in tako se je pričel naš ogled dirkališča. Feleo nam podrobno predstavi dirkališče in pri tem si ogledamo prostore, ki so za javnost velikokrat nedostopni, Race control center, sobo časomerilcev in nadzorni center, kjer si ogledamo sobo od koder spremljajo dogajanje na in ob progi in se prepričamo,  da je dirkališče dejansko pokrito s kamerami na vsakem cm. Poleg tega imajo tudi najsodobnejši zdravstveni center, ki se nahaja za garažami dirkališča in je v stalni pripravljenosti, ko na stezi potekajo dirke. Da so se zadeve lotili zelo profesionalno in resno kažejo protokoli za dostop do teh prostorov, ki ne omogočajo vstopa vsakemu posamezniku, mi smo na srečo imeli spremstvo, ki nam je omogočilo vstop v »posvečene« prostore.

G. Feleo nam predstavi postavitve prog ter kombinacije prog, ki se uporabljajo za različne serije dirkanj. Podrobno nam prestavi način podeljenih in veljavnosti licenc, ki jih mora imeti dirkališče v kolikor želi izvajati dirke na najvišjem nivoju, katere podeljujeta FIA in EMSO, kjer je zaposlena Andreja Prel o kateri smo pisali na enem izmed obiskov dirke F1 v Abu Dhabiju leta 2019 (http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=3&id=2380).

Feleo nas po ogledu nadzornega dela dirkališča odpelje v garaže, kjer ob vstopu v Drive & Experience center naletimo na presenetljiv pogled, kjer pred nami stojijo dirkalniki, ki kličejo »mene, mene,...«, Renault Clio Cup, Mini Cooper, BMW 330i M- Sport, BMW M2, BMW M3, BMW M4, BMW M5, Ferrari 458, enosedežni dirkalnik Formula DXB, kot češnja na torti pa še F1 Arrows iz leta 2002 in F1 Jaguar iz leta 2000. Garaža je bila res polna presenečenj in dirkalniki so kar vabili v svoje kokpite. Na pultu zložene bleščeče bele čelade, ki jih po vsaki uporabi sterilizirajo v posebni napravi, so le ena dokaz več, da se tukaj gredo zadeve več kot zares. Moram priznati, da mi je bilo prav všeč, da je poskrbljeno za vsako malenkost, da se novopečeni »dirkači« počutijo udobno. Za tiste obiskovalce, ki ne dirkajo so na razpolago osvežilne pijače in dirkaški simulatorji seveda po progi Dubajskem Avtodrom, kjer se lahko kratkočasijo v čakanju na njihove kolega, sorodnike, da odpeljejo svoje kroge na resničnem Dubajskem Avtodromu.

Dubajski Avtodrom pa ni samo dirkališče, ki je namenjeno dirkanju profesionalcev temveč je prostor, kjer je dirkanje omogočeno skoraj vsem starostnim skupinam in le ti lahko doživijo svoje dirkaške sanje. Sodoben center za dirke in vožnjo je center, ki omogoča, da tako začetniki, kot izkušeni vozniki preizkusijo svoje znanje in sposobnosti najprej v teoriji in nato še v praksi. Temu so na voljo sodobne učilnice kjer izvajajo teoretični del usposabljanja s simulatorji, preko katerih prenašajo poglobljeno znanje o najnovejših dirkalnih tehnikah na slušatelje. Dirkanja željni obiskovalci lahko izbirajo med več kategorijami kot so; Driving Experiences, Indoor & Outdoor Karting (zunanja in notranja gokart steza), Corporate & Group events (Team building) in Open Track Days (kjer lahko po progi vozite s svojimi osebnimi vozili in motornimi kolesi). Izven te kategorije pa spada še izvedba dirk kot so 24 ur Dubaja, Ferrari Challenge, Porsche Midle East, Asian Le Mans series, The Historic Dubai Grand Prix Revival…

Kot sem že omenil zgoraj, so v sklopu Dubaj Avtodroma tudi steze zunanjega in notranjega kartodroma, ki omogočajo dirkanje z gokarti vseh kategorij in moči. Zunanja gokart proga je dolga 1.2 km notranja pa 600 m pri čemer so pogoji za vožnjo prilagojeni starostnim skupinam kjer lahko dirkajo otroci od 7 leta starosti dalje. Verjetno marsikoga zanimajo tudi cene, ki se za 15 minutno izkušnjo z gokartom gibljejo med 30 in 35 € pri čemer dobite na uporabo vso potrebno dirkaško opremo.

Seveda med zanimivejšimi za dirkanja željne spada t.i. Driving Experience ali v prevodu Dirkaška izkušnja, ki nudi res širok spekter zgoraj naštetih dirkaških »rekvizitov« in temu primerne so tudi cene višje, ko gremo, višje so cene, ki pa za resnične dirkaške navdušence, niti niso tako pretirane kot bi bilo za pričakovati. V ceno, ki jo plačate za eno od dirkaških izkušenj je všteta varnostna oprema, usposabljanje pred vstopom v dirkalnik in dirkaškega inštruktorja za vsakega dirkača posebej (v dvosedih), ki vam svetuje kako zapeljati v in iz ovinka, kdaj zavirati, kdaj pospeševati… ipd.,  da čim hitreje in natančno odpeljete krog. Zato po mojem mnenju že sama želja, peljati se po dirkališču odtehta cekine za nepozabno izkušnjo. Seveda je stopnja do katere gremo odvisna od debeline denarnice in cekinov, ki jih imamo na razpolago, oziroma koliko le teh smo pripravljeni porabiti za doseganje zadovoljstva. Istočasno pa se je potrebno zavedati, da so določene stvari v življenju zastavljene tako, da si jih želimo in niti ve vemo, da so nam mogoče celo dosegljive, navkljub zvenečim znamkam dirkalnikov in lokacijam kot je to Dubajski Avtodrom, saj se preprosto nikoli nismo niti pozanimali koliko to dejansko stane. Tudi sam sem bil presenečen nad cenami, ki so za nekoga, ki mu po žilah teče »bencinska kri« ni tako velik zalogaj, še vedno pa je za naše razmere to kar nekaj cekinov. Kot sem že omenil vsaka serija ima svojo ceno. Cene se gibljejo od 160,00 € do 2500,00 € odvisno za katero serijo se odločite.

-          BMW M5 sopotnik – cca. 160,00 €,

-          BMW 33OI M- Sport - cca 200,00 €,

-          Mini Cooper - cca.  220,00 €,

-          BMW M2 – cca. 280,00 €,

-          FORMULA DXB MAX - cca. 290,00 €,

-          BMW M3 – cca. 400,00 €,

-          BMW M4 – cca. 400,00 €,

-          Ferrari GT - cca. 900.00 €,

-          F1 - cca. 2500,00 €,

-          ter še več opcij, saj so vedno odprti za predloge in želje obiskovalcev.

Omenim naj, da kot je iz »dirkaških rekvizitov« razvidno je paleta BMW-jev kar pestra in razlog je v tem, da sta BMW v sodelovanju z opremljevalcem in dobaviteljem gum Pirelli glavna sponzorja »Driving Experience« na Dubaj Avtodromu. BMW poskrbi za avtomobile in njihovo redno in ustrezno vzdrževanje, Pirelli pa je poskrbel za njihovo obutev. S tem nekako pokrijejo velike stroške vzdrževanja proge, istočasno pa omogočijo za sorazmerno sprejemljiv strošek obiskovalcem, da se podajo na progo in doživijo svoje sanje. Kot je povedal Feleo možnosti je ogromno in so se pripravljeni tudi prilagoditi obiskovalcu, ki pa seveda lahko v t.i. »Track day« na dirkališče pridejo s svojim avtom in z njimi dirkajo po dirkališču. Pred tem vsem predstavijo splošna pravila in pravila obnašanja na progi ter jih nato uvedejo z dirkanjem na progi. Tako je v pogovoru s Feleom padla beseda in ta je dala besedo, nakar mi reče Feleo; »Milan v četrtek ob 19.00 uri bodi na dirkališču in boš peljal BMW M2, če imaš seveda čas in željo, aja pa vozniško dovoljenje prinesi s sabo«. Jaz kot mali froc, ki mu dajo igračko sem seveda z veseljem zgrabil dano priložnost in z veseljem potrdil prihod. Na tisti četrtek sem čakal, kot mali otrok na božička, žena me je nekajkrat vprašala če je vse ok z mano?, seveda je kako ne bi bilo sem navdušeno odgovoril.  Končno je prišel tisti četrtek, ki je botroval temu, da vsaj enkrat v življenju sedem za volan dirkalnika in se podam na progo kjer mi bo dovoljeno dirkati in ne gledati na omejitve, gume, porabo… in še bi lahko našteval. Ravno se je mračilo, ko smo krenili iz hotela v smeri Dubaj Avtodroma, ko se je meni posvetilo, uf vozili bomo ponoči, hm na to pa nisem niti pomislil, saj je v Dubaju julija ob 19.30 namreč že tema. Ok, bomo pač vozili po temi sem si rekel in nadaljeval vožnjo proti dirkališču. Bolj smo se bližali dirkališču, bolj je bil v daljavi viden Dubajski Avtodrom, ki je bil osvetljen kot novoletna jelka.

Prispemo do varnostnika, ki nas napoti do Experience centra, kjer me pričaka Seed Mahairi vodja inštruktorjev, ki nas posadi v učilnico in nam da napotke kako naj se obnašamo na progi, kje zaviramo, kje pospešujemo, kako prehitevamo….ipd. Nato smo si ogledali kratek filmček v katerem smo bili poučeni o vseh podrobnostih, ki jih potrebujemo za vožnjo. Po ogledu filma nas seznanijo z našimi osebnimi dirkaškimi inštruktorji. Meni je bil dodeljen Thomas, ki prihaja iz Danske in živi v Dubaju že 13 let in je bil pred tem dirkač na vzdržljivostnih dirkah (24 ur Le Mana, 24 ur Spa Franchoshampa, 24 ur Dubaja….) v glavnem same dolge dirke kjer je pridobil ogromno izkušenj. Po uvodnih besedah mi Thomas izbere velikost čelade iz serije sijočih belih, tistih steriliziranih zapakiranih, kot, da so prišle iz trgovine. V roke mi poda podkapo, ki si jo navlečem čez glavo in nato si poveznem še čelado, ki si jo bolj trdo zapnem, da ne bi plava. »Preveč si jo zategnil«, pravi Thomas, »ne bo gut«, ok, malo popustim pas in sedaj je bilo vse pripravljeno za »vzlet«. Samo še enega od čakajočih BMW M2 izbereva pa greva. Katerega pa; hm, bel, moder, črn.., »katerega boš imel?«, me vpraša Thomas, ja katerega, belega seveda. Sedeva v avto in debatirava o 1001 stvari in malo počakava, da zaključijo dirkanje enosedežniki F1 in Formule DXB. V vmesnem času nama nastavijo še snemalnike in že lahko greva na progo. Thomas me opozori na omejitev v boksih in, da je pit limiter izklopljen vendar naj bom previden lepo počasi, prideva do semaforja, ki označuje izvoz iz boksov in že greva. Prvi krog je bil za ogrevanje od robnika do robnika, ubiranje prave linije, pravočasno zaviranje, pospeševanje.. nato pa greva na polno in malemu M2 se hoče zmešat, ko sem pohodil stopalko za plin. Štartno ciljna ravnina »pedal to the metal« 150 m, 100 m, 50 m do ovinka  močno zaviranje, Thomas me opozori ne zaviraj prepozno, ker drugače letiva proti »plotu«, ki je sicer varno oddaljen z asfaltiranimi izletnimi conami, ampak nikoli ne veš. Pohodim zavoro in enormni pojemek je tu, pohodim plin in čisto desno na robnik, da je že zadek že začel drseti, močno zaviranje in takoj močno pospeševanje v levo in desno, nato pa do močnega zaviranja pred S kombinacijo, kjer dobesedno letiva čez robnike. Že se pripravljam, da bom vzel dolg levi ovinek na notranji strani, ko me Thomas opozori, da je hitreje in bolje zapeljati čisto na desno, nato pa na polno v kombinacijo desnih ovinkov in močno zaviranje pred vstopom v štartno ciljno ravnino. Iz kroga v krog mi je šlo bolje, nervoza je počasi izginjala in dokaj hitro postanem pogumen a mi nekaj govori, da se le naj držim navodil, da ne bo prišlo do vrtenja. Thomas mi, da še nekaj napotkov za hiter krog in sedaj drvim brez »sufliranja«, prvi ovinek malenkost prehiter že »driftama«, preveč desno pri robniku in že slišim gume, ki ječijo, kot bi jih nekdo pretepal, na meji so si rečem, ampak, avto mora it, saj zato je narejen. Naslednja kombinacija spet na limitu, pred vstopom v S kombinacijo tokrat zaviram pravočasno in hitreje pospešujem čez robnike, Thomas je vidno zadovoljen in nato še zadnji težavni del v dolg levi ovinek, spet premalo desno, kar mi je vzelo hitrost za vstop v kratko ravnino in zadnje zaviranje pred vstopom v štartno ciljno ravnino, kjer se iz neznanega razloga izogibam tega desnega robnika, kar me je stalo dobrega časa. Thomas reče greva še kak krog ali dva, da ohladiva zavore in spočijeva konjičke (he, he) vmes pa prijetno kramljava o tem kaj počneva še izven službe, vsak pove svojo zgodbo in že letiva še en hiter krog ter nato počasi v garažo. Parkiram belega BMW M2 nakar me Tomas povpraša če bi želel, da probava še na polno z BMW M5 le da bo tokrat vozil on in, da naj rečem ženi in sinu, da prisedeta. Uredimo ustrezno dokumentacijo, opremljeni z varnostnimi čeladami in trdno pripeti v zverini BMW M5 z 4.4L Twin-Turbo V8 in 627 konjskimi močmi. Izvoz iz boksov je kot izstrelitev rakete razlika med M2 in M5 je več kot očitna, Thomasovo poznavanje BMW M5 in proge sta prišli do izraza in pogled na njegov stil vožnje ter vstopi in izstopi v ovinke so mi pustili v spominu pečat, ki ga zlepa ne bom pozabil in če, ko se vrnem na Dubaj Avtodrom ter, če še sedem za volan dirkalnika mi bo to, vsekakor prišlo prav. Do takrat pa bom za računalnikom ali konzoli trenirati in pilit ovinke, da bo drugič boljše. Po končanih hitrih krogih, ki jih je odvozil Thomas smo počasi zaključili z vožnjo in prihod v bokse je v vseh nas pustil ogromno adrenalina in zadovoljstva, ki ga je z besedami težko opisati, je pa nasmeh mojega sina in naju z ženo povedal vse. Po končani vožnji sledi še podelitev priznanj za opravljeno Driving Experience, ki mi ga podeli Seed Mahiri, vodja dirkaških inštruktorjev.

Na kratko bilo je več kot adrenalinsko in nekaj kar še zlepa ne bomo pozabili ter priporočamo vsakomur, ki mu je dirkanje in bencinski športi blizu.  

Vsem navdušencem bencinskih športov, ki bodo kadarkoli obiskali Dubaj predlagam, da obiščejo Dubajski Avtodrom in si od blizu ogledajo ali se celo preizkusijo z vožnjo po dirkališču. Drži, da gre v tem primeru ljubezen skozi denarnico in skozi želodec a ima tu ima ljubezen skupni imenovalec, ki se mu reče dirkanje. Zato večno premlevanje in prelaganje cekinov iz kupčka na kup ne bo pomagalo če sami v sebi ne sprostite tistega froca, ki bi, pa se ne upa niti vprašati o nečem, kar si je večno tiho želel. Priznam tak sem bil tudi sam in, ko sem pograbil ponujeno priložnost in sedel v malega divjega BMW M2, mi je vse skupaj naredilo mehke noge in metuljčke. Ja to se zgodi takrat, ko se ti uresniči nekaj, kar si sam pri sebi vedno želel, pa nikoli upal ali želel povedati na glas. Zato le pogumno, cene niso tako hudo zasoljene kot bi si lahko predstavljali in ko ste že enkrat tam greš probat, ker tega ne delaš ravno vsak dan mar ne? No vsaj večina od nas ne.