Na IAA v Frankfurtu 1983 je Opel predstavil študijo Junior, ki je bila Russelsheimska vizija mestnega avtomobilčka, podobno kot je danes Adam.

1983 je bilo za Opel zelo zanimivo, kar se tiče modelov, novi Rekord je bil na trgu slabo leto, enako radikalno prenovljena Senator in Monza. Družina je dobila navitega Kadetta GTE nekaj mesecev prej, pa tudi Corso, najpomembnejšega Opla osemdesetih. Vse to je bilo dovolj, da je bil razstavni prostor na IAA zapolnjen do zadnjega kotička, a vseeno je Opel uspel tja spraviti še študijo z imenom Junior.

Junior je oblikovno povsem izstopal, saj praktično ni imel ostre linije, količnik upora je znašal 0,31, kar je velik uspeh za tako mali avto s tako zasnovo. Zunanji del pod okni je bil v celoti prekrit s plastičnimi paneli. Nekaj inspiracije je Junior pustil za poznejša Oplova leta, obraz pa smo videli na Tigri. Pod obliko so podpisani trije, Kodama, Hildebrand in Bangle. Slednjega poznamo iz marsikatere druge zgodbe.

Še bolj zanimiva je bila notranjost – armaturka je bila v osnovi polica, na katero so bili naloženi škatlasti elementi, ali z merilniki, zračniki ali radijem. Vse skupaj je bilo narejeno modularno, zato je bilo mogoče elemente poljubno menjati ali odstraniti. Radio je bil prenosen za »po peš«, v uri pa je bila skrita britvica – domnevamo, da zaradi tistih, ki se zjutraj niso utegnili obriti. Sedeži so bili pravzaprav ogrodje, na katerega so bile z ježki pripete blazine, ki so bile hkrati tudi spalne vreče.

Avto je tehtal le 650 kilogramov, v dolžino je meril 3,41 metra in ga je poganjal 1,2-litrski štirivaljnik z 41 kW (55 KM). Ime Junior se je dejansko pojavilo še enkrat v času razvoja Adama, šele ob premieri je Junior dobil novo ime – Adam.