Gilles Villeneuve se je rodil 18. januarja 1950 v Franko-kanadskem  mestu Saint-Jean-sur-Richelieu. Že zelo zgodaj je preko dirk motornimi sankami navezal stik z motošportom. Vzporedno je že s 17 leti nabiral izkušnje v regionalni "Dragster" sceni s svojim Fordom Mustangom. Z izjemnimi predstavami v formuli Ford je kmalu prestopil v višji razred formule Atlantic, kjer je leta 1975 tudi prvič zmagal, v naslednjih dveh letih pa si je privozil naslov prvaka.

S temi rezultati je julija 1977 v Silverstonu lahko prvič vozil dirkalnik formule ena. Enajstemu mestu pri premieri za ekipo McLaren je sledil prestop v moštvo Ferrari, za katero je Villeneuve odpeljal vse nadaljnje dirke svoje kariere. Po slabšem startu v prvi sezoni kot stalni voznik leta 1978, se je njegova forma strmo vzpenjala. Konec leta je v Avstriji kot tretji prvič osvojil stopničke, na finalni dirki sezone na novem dirkališču Circuit Ile Notre Dame v deževnem Montrealu pa mu je uspela celo prva zmaga v kraljevem razredu motošporta.

Čeprav je v internem dvoboju v pogledu rezultatov pogosto zaostal za svojim moštvenim kolegom, pa je Villeneuve najbolj navdušil s svojim načinom dirkanja. Kanadčana se spominjamo po samo po spektakularnih dirkah, saj drugače ni znal dirkati. Absolutni limit je bil njegov moto. Legendaren je njegov poskus v Zandvoortu leta 1979, ko je želel dirko nadaljevati po treh kolesih, nepozaben je tudi njegov nepozaben dvoboj z Rene Arnouxom v Dijonu.

Villeneuve je v svoji karieri nabral 67 Grand Prix dirk. Šest od teh je osvojil v svojo korist, dvakrat je stal na najboljšem štartnem položaju. Leta 1979 si je zagotovil tudi naslov podprvaka za svojim moštvenim kolegom Jodyem Scheckterjem. Tri leta pozneje je po dveh povprečnih sezonah s Ferrarijem 126SC znova imel dirkalnik, s katerim se je lahko boril za najvišjo krono dirkaškega športa. Njegov najhujši nasprotnik v tej ambiciozni nalogi je bil ravno njegov moštveni kolega Didier Pironi.

Med obema zvezdnikoma Ferrarija je na podlagi tesnega dvoboja za prestiž v ekipi in navsezadnje tudi za možnost osvajanja naslova hitro nastala razpoka. Potem ko se voznika na dirki za veliko nagrado San Marina v Imoli nista držala navodila ekipe o nenapadanju, je konflikt med njima dosegel vrhunec. Oba voznika nista več spregovorila niti besede. Do sprave nikoli ni prišlo, kajti že na naslednji dirki v belgijskem Zolderju je udarila neusmiljena usoda.

Na kvalifikacijah za nedeljsko dirko se jeVilleneuve nahajal na svojem hitrem krogu, ko je nenadoma naletel na počasnega Jochena Massa v March Fordu. Nesporazum med obema voznikoma se je za takrat 32-letnega Kanadčana končal tragično. Kajti Villeneuve je ob prehitevanju Massa zavil na notranjo stran, Nemec pa ga je želel spustiti po zunanji strani. Villeneuvov dirkalnik je treščil v zadek nasprotnika in se razletel v posamezne dele, pri čem pa je Kanadčana v visokem loku katapultiralo iz kokpita, preden je nepremično obležal v zaščitni ograji.

Reševalci so ga takoj pripeljali v bolnišnico, toda na podlagi hude poškodbe tilnika mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Zvečer, 8. maja 1982, je ugasnilo srce najbolj priljubljenega voznika Enza Ferrarija in svet formule ena je zajel šok. Leta pozneje je v formulo ena vstopil tudi njegov sin Jacques, ki je žalostni družinski zgodbi v formuli ena dodal pravljično poglavje, saj si je že drugo sezono v kraljevem razredu motošporta z ekipo Williams privozil naslov svetovnega prvaka, kar njegovemu legendarnemu očetu ni bilo dano.