Zunaj je deževalo, po hribih je bil sneg, fantje pa so morali preveriti senzor, ki je nekaj javljal v nadzorni center. Z Uršo sva bila poleg in najdaljši slovenski avtocestni predor je strahospoštovana luknja v hrib, o kateri smo nekaj pisali zadnjič, zdaj pa pojdite z nami vanj.

Če se nekaj dogaja v predoru, četudi samo nekdo odstavi na odstavni niši ali pa pride do česa hujšega, polavtomatski senzorji zaznajo vse, od stoječe ovire do dviga temperature, temu primerno pa se potem odzove signalizacija in ostala mehanika, vključno s prezračevanjem.

Ko začnejo na vhodu v predor utripati rumene luči in se znak za dovoljeno hitrost s 100 spremeni na 60 km/h, je vsem udeležencem v prometu jasno, da se nekaj dogaja. Podamo se v notranjost do prve odstavne niše, kjer ustavimo. Medtem ko mojstri preverjajo senzor, nam vodje nadzornega centra na Vranskem pokažejo najbolj zanimive reči.

Ali bolje, če najprej strnem kar svoje vtise – ko je omejitev 60 km/h in promet poteka samo po enem pasu, ki je od delovišča razmejen s stožci, ki so jih fantje malo prej postavili, je hrup in piš tako močan, da se praktično ne morete pogovarjati drugače kot na 10 centimetrov bližine. Kaj se dogaja pri stotici, lahko le ugibamo. Skozi predor zaradi zakonov fizike ves čas piha, nekje okoli metra in pol na sekundo, svoje pa dodajo še ventilatorji in tudi avtomobili, ki potiskajo zrak. Občutek na tako ozkem prostoru je zanimiv, saj se tudi 60 km/h zdi kar presneto visoka hitrost.

V odstavni niši opaziš stvari, ki jih drugače ne bi – ob robu je speljan rešetkast pokrov, kamor odtekajo vode. Da v predoru ne dežuje, smo ugotavljali zadnjič, vendarle, tudi voda (in pozimi tudi sneg), ki jo v predor zanesejo veter in avtomobili, mora nekam odtekati. Na obeh straneh predora poteka ozek pločnik, vozna pasova pa sta široka 3,5 metra – če bi bila 3,75, bi bila hitrost v predoru omejena na 130 km/h. Ampak nista. Kdaj drugič.

Na spodnji strani odstavne niše je vhod v kabino, kjer je telefon, s katerim lahko pokličete v nadzorni center, da se vam je na primer pokvaril avto ali pa se počutite tako slabo, da ne morete več nadaljevati z vožnjo. Tu so tudi gasilni aparati za prvo silo, ni pa to prostor, v katerega bi se človek umaknil pred požarom, saj ne tesni pred dimom in plini.

Za to so nasproti odstavne niše povezovalni hodniki. Bodite kdaj pozorni na prečne predore na vaši levi strani. Skoznje lahko zapelje tudi velik gasilski avto ali reševalno vozilo, če bi v primeru večje nesreče vhod bil zatrpan. Ob straneh velikih povezovalnih vrat, ki se odpirajo hidravlično, so še manjše, namenjene osebam. Zaradi fizike in tlačnih razlik in tudi sicer je potrebna kar spodobna sila, da jih odprete, isti hip, ko to naredite, pa se v predoru prižgejo rumene utripajoče luči, fantje in dekleta na vranskem pa vas opazujejo skozi kamere.

Ker je to tudi najboljša evakuacijska pot (in ker je malo verjetno, da je prizadeta tudi sosednja cev), je treba vedeti, da v primeru težav nikar ne obračajte v tunelu, vozite vzvratno, sploh če ste nekje na sredi, pač pa se umaknite na varno. Ko se po nekaj minutah razvijejo visoke temperature in strupeni plini, je prepozno.

V odstavnih nišah so vidne tudi zmečkljive cone, ki preprečujejo, da bi trk v steno tam imel usodne posledice. O tem zakaj je na takih mestih prihajalo do trkov, pa raje ne bomo.

Ob vsem hrupu in dežju je zanimivo opazovati tudi, kako hitro se nabira umazanija – stene so imele že tanko plast mastnih saj, čeprav so predor prali pred 14 dnevi. Ampak, če je to normalen del prometa z vsemi mogočimi izpusti, je nerazumljivo, kako na primer v povezovalnem reševalnem predoru po tleh ležijo lončki od kave, pa robčki in cel kup drugih odpadkov, ki jih tam ne bi pričakoval. Kaj mora iti nekomu po glavi, da sredi predora skozi okno vrže lonček od kave na poti, lahko le ugibamo in posledično tudi, kako higieno ima tak človek potem doma, ima sploh WC?

Fantje so ugotovili, da je imel senzor slab stik in so ga preprosto na novo spojili. Potem, ko se bomo umaknili iz predora nazaj proti centru na Vranskem, bo nova ekipa s tovornjakom pobrala stožce in promet bo spet stekel po obeh pasovih z omejitvijo 100 km/h. Čeprav predor tako na pogled deluje umazano, hrupno in vlažno, je kot smo že zadnjič in bomo še s predstavitvijo nadzornega centra naslednjič, še enkrat poudarili, da gre za enega najbolj hi-tech sistemov, podobno kot NEK v Krškem.

In ja, lonček za kavo bo počakal tudi do prvega koša za odpadke. Hvala! Ker to morajo potem fantje v oranžnem pobirati za vami, pa imajo polno drugega pomembnejšega dela.

Trojanski predori - 1. del