A ta nesrečni zid je del še enega dogodka, ki je manj znan, lahko pa bi spremenil tok zgodovine.

Gerhard Berger je to omenil v svojih spominih. Na dirki 23. aprila 1989 v Imoli je s svojim Ferrarijem 640 v Tamburelu zletel naravnost v zid. Razlog je bilo odlomljeno krilce (zaradi napake v konstrukciji in fleksibilnega stranskega dela), ki se je zagozdilo pod sprednji kolesi. Ti dve značilnosti nesreče sta preroško napovedali tragedijo čez 5 let, krilce se je odlomilo tudi Ratzenbergerju, Senna je umrl v Tamburelu.

Berger je po trčenju, ki naj bi imelo pojemek 100G, padel v nezavest, Ferrari pa je potem zdrsnil ob zidu, pri tem se je prelomil in predrti tank za gorivo je zagorel. Tirolec se je pošalil, da je razen nekaj dima in ožganin na roki, imel še najbolj opečena jajca. Ko se je vrnil iz bolnišnice, sta po naslednji dirki v Monte Carlu on in Ayrton Senna odšla v Imolo, da bi si ogledala, kaj lahko kot dirkača storita za izboljšanje varnosti.

Berger pripoveduje, da sta z Ayrtonom pregledovala točno tisto mesto, kjer je Brazilec potem pet let pozneje izgubil življenje. Ugotovila sta, da je za zidom reka in da zidu ne morejo premakniti dlje od steze, da pa je mesto nevarno in da lahko tu kdo tudi umre.

»Nisva pa v tisti vnemi iskanja rešitve pomislila, da bi lahko na primer zmanjšali hitrost skozi ta odsek s šikano, kar so storili po tragediji. Kot dirkača nisva razmišljala o manjši hitrosti. Ugotovila sva, da je mesto zelo nevarno in da lahko pripelje do hude nesreče, vendar sama ne moreva storiti ničesar.«

Nasploh je kariera Bergerja polna srečnih naključij, od začetkov z Alfasudom, o čemer sva se z legendo pred leti v Spielbergu pogovarjala kar pol ure, saj sem tudi sam dirkal s kupejevsko različico Sprint, pa do skorajda usodne nesreče, ki bi ne samo preprečila njegovo kariero v F1 z desetimi zmagami, pač pa bi tudi umrl.

Namreč, po prvi sezoni z ATS 1984 se je zvečer pozimi vračal domov z Audijem, ko ga je z lokalne bencinske črpalke zadel neprevidni voznik in prevrnil s ceste po brežini proti reki. Bergerja je vrglo iz avtomobila, zlomil si je vrat, Audi pa je bil nad njim naslonjen na drevo, če ne bi ga zmečkal. Sreča je bila, da sta za njim, na cesti, kjer v takem času praktično ni nikogar, z usposabljanja vozila dva kirurga, specialista za poškodbe hrbtenice.

Potem so mu v bolnišnici povedali, da mu lahko sestavijo zdrobljeno vretence v vratu, a bo rehabilitacija trajala celo leto, na dirkanje pa lahko pozabi, ali pa lahko tvega in sprejme novo vrsto operacije, s katero bi mu pomagali takoj in bi okrevanje trajalo le nekaj tednov, a bi mu dobesedno prerezali vrat in vratne mišice. Za Bergerja je bilo to nesprejemljivo, ker se mu je obetala sezona pri Arrowsu za 1985.

Po dveh dneh je že vstal iz postelje, čez en teden je zapustil bolnišnico, nekaj dni za tem se je v Parizu sestal z Jackiejem Oliverjem, šefom Arrowsa, ki mu je verjel, da je Avstrijec fit in nared za dirkanje. Berger je ves čas pogovora bil naslonjen na roke in mizo, saj mu drugače vrat ne bi mogel držati glave. Vse ostalo je potem legenda, vključno z ognjeno baklo ob zidu v Tamburellu in manj znanem dogodku, ko sta s Senno nekaj tednov pozneje dejansko bila na istem mestu, kjer je 3-kratni svetovni prvak 1994 izgubil življenje.

Berger je svojo kariero končal 1997 v Benettonu, potem ko ga je Briatore želel že sredi sezone odpustiti – najbolj znamenita je njegova zadnja zmaga v Hockenheimu, ko je okreval po operaciji sinusov in bil popolnoma nepripravljen in prepojen z antibiotiki.

Berger in Senna sta bila najbolj znan formulaški duo tudi izven stez in ko sta bila moštvena kolega pri McLarnu, o njunih genialnih potegavščinah pa kdaj drugič.