Izraz »porpoising«, ki so ga dali temu aerodinamičnemu fenomenu, lahko prevedemo v »delfinčkanje«, ko se dirkalnik dviga od podlage podobno kot delfini skačejo iz vode.

Porpoising je bil stalni del neke pretekle ere ground effecta, zdaj pa je z novimi pravili nazaj. Če so v zadnjih letih dirkalnike k tlom pritiskala sprednja in zadnja krilca, je letos večinsko nalogo prevzel talni efekt in z njim se je vrnilo poskakovanje ali »delfinčkanje«.

Venturijev kanal pod dirkalnikom in zrak, ki ustvari razliko v podtlaku, prisesa dirkalnik k tlom in to je ta slavni talni efekt. Reč v ovinkih deluje čudovito in Ricciardo je že pojamral, da je z novim dirkalnikom precej bolj utrujen. Ampak problem nastane na ravninah, kar se je pokazalo v Baarceloni.

Bumpy road to the top for Charles Leclerc! 🤕#F1 pic.twitter.com/Z6a5e6d3bo

— Formula 1 (@F1) February 24, 2022

Zaradi hitrosti dirkalnika zrak v venturijeve kanale v dnu dirkalnika na ravninah vstopa vedno hitreje in vleče avtu k tlom, potem pa je vse skupaj preblizu in pod dno ne pride več dovolj zraka in zato se dirkalnik dvigne. V praksi se to vidi kot poskakovanje ali delfinčkanje po ravnini, dokler dirkač ne pride do naslednjega ovinka.

Problem, ki ga 40 let ni bilo, se je zdaj pojavil nazaj, svoje pa dodajajo precej trše vzmetenje in nižje gume z manj blaženja. Na nek način se da to rešiti s prilagajanjem sprednjega krilca, vendar več kot očitno vse ekipe tu čaka še kar nekaj dela.