Koncept, ki so ga 1988 pokazali v Parizu, je prav tako nosil ime Megane, od svojega soimenjaka skoraj desetletje pozneje pa ne bi mogel biti bolj drugačen.

Koncept je bil 4-sedežna limuzina brez B-stebrička in z drsnimi vrati. Ena od zanimivih lastnosti je bila zadnja šipa, ki se je lahko pomaknila 35 centimetrov nazaj in v kabini ustvarila več prostora, avto pa je bil videti kot petvratni hatch.

V naivnih poznih osemdesetih je v konceptu elektrika zajela praktično vse – vrata so se odpirala električno, prav tako šipe. Drsna vrata, ko so bila odprta, so ustvarila kar 1,65 metra široko vstopno območje. Sedeži so se zavrteli proti zunanjosti za 60 stopinj, sovoznikov sedež spredaj pa celo za 180 stopinj za interakcijo s potnikoma na zadnjih dveh sedežih.

Tehnično je koncept imel štirikolesni pogon in električno nadzorovano aktivno vzmetenje. Motor je bil 3-litrski turbo V6 z 254 KM, veliko stopnjo avtomatike pa je imela tudi klimatska naprava, ki je avtomatsko odmrzovala šipe in premikala senčnike nad vetrobranskim steklom.

Namesto vzvratnih ogledal so bile tri kamere, ki so prenašale sliko na zaslon z merilniki, vgrajena pa je bila tudi interaktivna navigacijska naprava z zaslonom na dotik in CD-predvajalnikom in celo prostoročnim telefonom.

Kar pa se oblikovnih potez tiče, je koncept iz 1988 prenesel nekaj svojih potez na prvo generacijo Lagune, projekt X64, ki so ga pri Renaultu začeli 1990, pa je dejansko v Frankfurtu 1995 ugledal luč sveta kot serijski Megane, ki pa s konceptom ni imel nič skupnega.