Že v primeru Bahrajna smo se lahko soočali z nesposobnostjo mogotcev formule ena, z afero merilca pretoka goriva v Melbournu se je kraljevi razred motošporta še enkrat ustrelil v lastno koleno. Čeprav obstaja upanje, da bomo letos priča odlični sezoni. Pred časom smo se morali jeziti zaradi dvojnih točk na finalni dirki v Abu Dhabiju, ki jih večina voznikov formule ena kategorično zavrača in mnogi so se takrat spraševali, kakšna bo naslednja pogruntavščina. Sedaj vemo. Krajšanje razdalje Grand Prix dirke!

Tačas dirka traja dve uri, maksimalna razdalja pa po pravilniku znaša 305 kilometrov. Skrajšanje dirke je že pred leti predlagal šef ekipe Renault Flavio Briatore, ki se je celo zavzemal za delitev na dve krajši dirki. Italijan je imel v mislih izboljšanje šova na dirkališču, kar je v osnovi pohvale vredno. Le pristop oziroma namen je bil napačen. Sedaj ponovno straši ta ideja in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker je nova tehnika tako krhka, da se vozniki počutijo upočasnjene (voznik ekipe Lotus Romain Grosjean je nedavno bentil, da se okrog vozi le s 30 odstotki svojih zmožnosti). Krajšanje dirke naj bi voznikom omogočilo, da znova vozijo na polno in da jim ni treba paziti na porabo goriva.

Drugi razlog za ta predlog pa je generacija računalniških igric. Formula ena ima v pogledu gledalcev težavo z naraščajniki in to je doma narejena težava, ker so se mogotci tega športa premalo posvečali gledalcem, še manj pa mlajšim, kar dokazuje tudi zatišje formule ena na socialnih omrežjih.

Oba šefa krovne organizacije FIA Max Mosley in Jean Todt sta želelo to novo, zeleno formulo ena s hibridno tehniko. Renault je celo grozil z odhodom, če ne bodo ubrali te poti. Sedaj jo imamo in odgovorni bi se morali pošteno zamisliti o tem, kako bodo popravili zvok novih dirkalnikov. Le-ta je namreč pošteno na udaru. Če pri avtomobilskih znamkah kot so Mercedes, Porsche ali Ferrari strokovnjaki delajo na ustreznem zvoku športnih avtomobilov, kako to, da temu ni kos formula ena?

Po samo eni dirki prvenstva pod novim pravilnikom razmišljati o spremembah, je tako, kot če bi na nogometnem svetovnem prvenstvu po dolgočasni otvoritveni tekmi debatirali o tem, da bi na novo oblikovali skupine. Vendar bi težko našli nogometnega navijača, ki bi po slabi tekmi zahteval, da bi v zadnjih desetih minutah tekme povečali gol ali pa da bi zadetek v zadnjih petnajstih minutah štel dvojno ali pa da bi ekipa v zaostanku lahko naenkrat uporabila dva igralca več v polju.

Vse to so umetna popačenja, ki bodo gledalcem povzročala zgražanje, novi pa se bodo posameznega športa ognili v velikem loku. Zato naj velja: prste vstran od razdalje dirke!