Tako si ustrezne znake na svoja vozila namestijo vozniki začetniki, starejši vozniki, vozniki z okvaro sluha in gibalno ovirani vozniki.

Znak šošinša ali vakaba, kar pomeni mladi list, je rumeno-zelen simbol v obliki črke V, ki ga morajo vozniki namestiti na določeno mesto svojega vozila ko opravijo vozniški izpit. Na sprednjem in zadnjem delu avta ga morajo imeti vsaj eno leto, če pa v svoje vozniške spretnosti še niso povsem prepričani, ga lahko uporabljajo tudi po tem obdobju. Njegov namen je opozoriti ostale udeležence v prometu, da je za volanom voznik, ki je nekoliko manj izkušen. Znak se je na Japonskem uveljavil tudi onkraj prometa in je pridobil splošen pomen za označevanje statusa začetnika.

Podoben namen ima znak koreiša ali fukuši, ki označuje starejše voznike. Ponekod ga imenujejo tudi znak momidži, kar pomeni jesenski list.  Na svoje vozilo ga morajo namestiti vozniki nad 70 let, ki ocenjujejo, da njihove vozniške sposobnosti upadajo, ter vsi vozniki nad 75 let. Do leta 2011 je bil v uporabi oranžno-rdeč simbol v obliki kaplje, nato pa ga je nadomestil znak v obliki štiriperesne deteljice v kombinaciji rdeče, oranžne in zelene barve.

Podobno kot začetniški znak je tudi ta presegel svoj izvorni pomen, le da se je prijel izven Japonske. Drugje po svetu ga namreč lastniki klasičnih japonskih avtomobilov uporabljajo ne glede na starost, na svoje avtomobile pa ga nameščajo kot simbol izkušenosti.

Znak čoukaku šougai opozarja voznike, da je za volanom oseba, ki ima težave s sluhom. Prepoznamo ga po rumenem metulju na zeleni podlagi.

Oznaka šintai šougai že z barvno kombinacijo Evropejcem razkriva svoj pomen. Bela deteljica na modri podlagi je namreč simbol, ki nakazuje, da je za volanom invalidna oseba.