Projekt je nosil ime Zastava 103, inženirji pa so se zgledovali po Fiatu Tipu. Za razliko od vseh prejšnjih modelov, ki so nastali na osnovah Fiatov, pa tudi Jugo, je bila Zastava 103 praktično v celoti plod domačega znanja, dizajn pa je prispeval italijanski Giuigaro.

Avto so predstavili 19. februarja 1987 v Kragujevcu s sloganom »Novi Zastavin avto za delovne ljudi od Vardarja do Triglava. Predsednik poslovodnega odbora v Crveni Zastavi, Radoljub Micić, je oznanil tudi ime avtomobila – namesto Zastava 103 je novi petvrata kombilimuina dobila ime – Yugo Florida. Dve v belo oblečeni manekenki sta z avtomobila snele vijoličasto prevleko in pred 150 domačimi in tujimi novinarji in pomembneži je zasijal avto privlačnega videza, prostoren in z velikim prtljažnikom. Predstavljen je bil kot večnamenski družinski avto, tako za kratke razdalje kot daljša potovanja.

Tovarna je imela z modelom velike načrte. Letno naj bi izdelali med 60 in 100 tisoč vozili, od tega bi jih šlo 70 % v izvoz. Načrtovana cena je bila malo pod 8000 dolarji ali med 13 in 15 tisoč nemškimi markami.

Za razvoj je tovarna namenila 150 milijonov dolarjev, 50 za razvoj, ostalo pa za organiziranje proizvodnje delov in sestavljanje na domačih tleh.

Izbira imena je bila intenzivna – padlo je več kot 800 predlogov, med njimi Avala, Sonata, Kraguj, Morava, Tara, Sana, Koral, Skala in druge. Dve  neizbrani sta končali na Stoenki in Jugu kot del preimenovanja znamke in modelov. Vodstvo se je odločilo za ime Sonata, a je bilo to ime že zaščiteno s strani Hyundaija, zato so se odločili za ime Florida. Po nekaterih virih je odločitev padla le nekaj ur pred predstavitvijo v Kragujevcu, razlog za ime pa so velika okna, ki prepuščajo sončno svetlobo, zato je občutek kot da so potniki na Floridi. Uradno je imel avto dve imeni – Florida za domači trg in Sana na nekaterih tujih trgih kot je Anglija (v Belgiji je imel avto ime Miami).

Proizvodnja se je začela 2. oktobra 1988 v Kragujevcu, Florido pa so od 2000 izdelovali tudi v Egiptu pod znamko Nasr. Cilj, da bi izdelali 100 tisoč avtov letno, se ni nikoli uresničil, tudi zaradi ekonomskega brezna, v katerega je v teh letih tonila Jugoslavija in potem do razpada 1991. Srbijo so pod Miloševićevim režimom dodatno prizadele sankcije. Do Natovega bombardiranja 1999 ob vojni na Kosovu je tovarna izdelala le 16 tisoč primerkov, ko so obnovili popolnoma uničeno tovarno, pa so do 2008 izdelali še 29.950 primerkov.

Med leti 1988 in 1992 se je Yugo Florida prodajal tudi v Angliji pod imenom Sana in z nižjo ceno kot na jugoslovanskem trgu. 1992 je Zastava GB ltd. nehala uvažati Floride, preostalo zalogo pa so prodali za 1995 funtov, kar je bilo pol ceneje od drugega najcenejšega avtomobila na Otoku.

Florida je odšla v pokoj skupaj s Stoenko in Jugom, ki bi ju morala v celoti naslediti. Njen neposredni naslednik po prevzemu Fiata je bil Zastava 10, v Kragujevcu sestavljana druga generacija Punta.

Tako kot Stoenko Poly so v Somborju v Zastavini tovarni Specialni automobili od 1998 izdelovali Florido Pickup in Poly z nosilnostjo 690 kilogramov vse do 2010. Yugo Florida je 2002 dobil tudi Peugeotov HDI dizelski motor z 1.4 litra prostornine in so ga imeli tako PSA-jevi malčki kot tudi Mazda2, Ford Fiesta in Toyota Aygo. Cena v tistih časih je bila 7000 evrov, pa je bil avto še vedno 3000 evrov cenejši od ostalih omenjenih modelov s tem motorjem. Hkrati je bil to tudi najdražji Zastavin model vseh časov, preden so 2006 predstavili Zastavo 10. Florida je dobila tudi Toyotin VVT-I motor, a treba je poudariti, da so tako HDI kot VVT-I ostali na nivoju nekaj prototipov in niso ugledali serijske proizvodnje. HDI-jev je bilo narejenih le 18 in dva še vozita po srbskih cestah.

Različic je bilo še kar nekaj. Florida 2.0 iz 2001 je bil prototip z 2-litrskim motorjem iz Fiata Bravo, narejen je bil tudi prototip štirivratne limuzine in celo karavan.

3,93-metra dolg avto je bil naprodaj s štirimi motorji – 1.1 (68 KM), 1.3 (70 KM), 1.4 (74 KM) in 1.6 (83 in 95 KM). Ob 950 kilogramih so avtomobili do stotice pospeševali od 17 pa do 12 sekund.

Projekt Zastava 103 nikoli ni, čeprav je bil zamišljen, nasledil ne Juga, ne Stoenke. Ideja iti v korak s svetovno avtomobilsko industrijo pa je bila v letih klinične smrti države bolj kot ne že iluzija.