Cestna infrastruktura se zdi idealno mesto za instalacijo solarnih panelov. Ni težav z umeščanjem v prostor, saj je infrastruktura že narejena, če pa se izberejo še predeli, kjer so podnebne razmere ugodne, bi morali v najkrajšem možnem času imeti elektrike v izobilju.

Zamisel je v teoriji videti odlična, v praksi pa ne deluje. V ZDA in Franciji so začeli s pilotnimi projekti solarnih cest. Francoska zamisel je bila napajanje ulične razsvetljave s pomočjo sončnih celic, vendar se ni nikoli realizirala. Od vgradnje leta 2016 so se že do leta 2018 pojavile prve poškodbe, zato so 90 metrov kilometrske sončne ceste ponovno pokrili z asfaltom. Namesto načrtovanih 150.000 kWh letno je cesta proizvedla le 80 kWh. Francozi so zato sklenili, da je to prvi in zadnji tovrstni projekt.  Nič bolje ni bilo na Kitajskem, kjer so v podobnem projektu le pet dni po namestitvi ukradli prvi solarni panel.

Razlog za neučinkovitost sončnih cest je povsem enostaven. Paneli, vgrajeni v cesto, ne morejo proizvesti toliko energije kot paneli, nameščeni pod idealnim kotom. V primerjavi s slednjimi zberejo 60 odstotkov manj sončne energije.