Še desetletje nazaj je bil vrhunski dosežek, če je avto znal sam zavirati in pospeševati med vožnjo s tempomatom. Tempomat, četudi mehanski, pa je bil pred tem že korak v smer, ko voznik ne bo več rabil 100-odstotnega upravljanja z vozilom.

Klasifikacijo na pet razredov avtonomnosti so prvič zapisali 2004 pri Zvezi avtomobilskih inženirjev (SAE). Obstaja tudi ničta stopnja avtonomnosti, kjer razni zvočni in vizualni signali opozarjajo, da mora voznik odreagirati na določen način, a na samo upravljanje avtomobila nimajo vpliva.

1. stopnja
V vozilih s 1. stopnjo avtonomnosti voznik še vedno nadzira volan, sistem pa pomaga pri zaviranju, speljevanju in doziranju »gasa«. Tipičen primer je aktivni tempomat, ki drži razdaljo.

2. stopnja
Ta stopnja prinaša možnost, da voznik ne upravlja več v celoti z volanom, enako velja za speljevanje, hitrost in zaviranje. Na tem nivoju je danes večina proizvajalcev, aktivni tempomat, ki sam zavira in speljuje, pa je tu še v kombinaciji s samodejnim ohranjanjem voznega pasu. Voznik mora vseeno paziti, da močneje poprime volan, medtem ko se da na avtocestah s to stopnjo že lepo lenariti. Sistem z merilnikom navora v volanu ves čas preverja, kje so voznikove roke. Če volan izpustite le za nekaj trenutkov, avto dobesedno »znori« z alarmi.

3. stopnja
Tretja stopnja predvideva popoln nadzor nad vožnjo kot kopilot, pri čemer se lahko voznik osredotoči tudi na druge aktivnosti kot so pisanje sporočil na mobilniku. To je mogoče le v idealnih pogojih, na odprtih avtocestah in z jasno označenimi pasovi. Med tiste s 3. stopnjo spadata Audijev AI Traffic Jam Pilot in Teslin AutoPilot. Aktiviran nadzira stopalko za plin, zavijanje in zavore in skrbi za ohranjanje razdalje, zna pa sam tudi prehiteti ali zaviti na razcepu. 3. stopnja je nekako na pol poti med klasičnim in avtonomnim vozilom.

4. stopnja
To stopnjo pospešeno razvijajo vsi proizvajalci, nekateri so tudi aktivno preskočili 3. stopnjo. Četrta omogoča avtonomno vožnjo vozila brez kakršnegakoli voznikovega vpliva za volanom, ali na avtocestah ali na mestnih ulicah, če niso preveč komplicirane. Sem sodi tudi samodejno parkiranje brez voznika ali daljinski nadzor.

5. stopnja
Najvišji nivo prinaša popolno avtonomnost, brez da je voznik sploh prisoten v avtomobilu in omogoča samodejno vožnjo v vseh vremenskih pogojih. Sistem, ki ga bo upravljala umetna pamet, se bo zanašal na kamere, senzorje in lidarje. Do te točke smo po mnenju mnogih oddaljenih še vsaj desetletje. Ideja, da boste poklicali avto, da vas zapelje v službo, odloži otroke v šoli in se vrne domov, pa vsekakor ni nemogoča.

Seveda pa to ne pomeni, da smo že tam. Zgodbe o čudakih, ki se uležejo na zadnji sedež ali spijo na sprednjem za volanu, so vseprisotne in še nobena se ni končala dobro.