Na takrat makadamski cesti od Podlipe do Smrečja je 29. avgusta 1920 na osem kilometrov dolgi trasi z višinsko razliko 350 metrov potekalo prvo organizirano tekmovanje motociklistov, s čimer se je začela bogata in uspehov polna era slovenskega motošporta. AMZS je ob tej priložnosti z Občino Vrhnika in Krajevno skupnostjo Podlipa Smrečje ob trasi dirke postavil spominsko obeležje.

Zgodovina slovenskega motošporta se je začela pisati 29. avgusta 1920 na takrat makadamski cesti od Podlipe do Smrečja, na kateri je potekala prva motociklistična dirka na ozemlju Slovenije. Trasa je bila dolga osem kilometrov z višinsko razliko 350 metrov. Glavni organizator dirke je bil Jakob Gorjanc, predsednik Moto kolesarskega kluba Ilirija, vidno vlogo pri izvedbi dirke pa je imel tudi major Jaklič, sicer starter dirke. Od 21 prijavljenih tekmovalcev jih je štartalo 16, drugi prijavljeni pa zaradi težav z motocikli niso nastopili. Najboljši skupni čas je dosegel Viktor Barešič z 11:24, drugi je bil Wolf z 11:26, tretji Ogrin z 12:11. Že mesec pozneje, 26. septembra 1920, so sledile krožne moto dirke na vojaškem vežbališču v Mostah pri Ljubljani, 9. septembra leta 1921 je MK Ilirija izvedel dirko na 860 metrov dolgi progi na Ljubljanski grad, 18. septembra pa na 10 kilometrov dolgi progi od Gašteja (predela Kranja) do Medvod. Temelji slovenskega športnega motociklizma so bili s tem položeni in utrjeni. Dirkanje z motocikli se je nato razširilo po drugih krajih Slovenije, kjer so ustanavljali klube in organizirali dirke.

Avto-moto zveza Slovenije je slovenske motocikliste vzela pod svoje okrilje po drugi svetovni vojni in prek Avto-moto zveze Jugoslavije poskrbela za njihovo mednarodno športno udejstvovanje. Po osamosvojitvi Slovenije je AMZS oktobra leta 1992 kot nacionalna športna zveza za vse zvrsti motociklističnega športa postala članica mednarodne motociklistične zveze FIM. S tem slovenskim dirkačem omogoča, da nastopajo na mednarodnih dirkah, slovenski prireditelji pa lahko organizirajo mednarodne dirke. 

Kot je v svojem slavnostnem nagovoru izpostavil predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik, se je leta 1920 na ovinkih od Podlipe do Smrečja rodila želja, ki je v stoletju slovenske dirkače pripeljala med svetovno elito in celo do naslovov evropskih ter svetovnih prvakov – ti uspehi sodijo med največje dosežke slovenskega športa. Zahvalil se je vsem športnicam in športnikom, trenerjem, športnim funkcionarjem in delavcem, ki so v avto-moto društvih in klubih v uspehe slovenskega športnega motociklizma vložili svoje znanje in številne ure prostovoljnega dela: »Vi ste tisti, ki ste slovenski motošport pripeljali v družbo najboljših na svetu. Ponosen sem, da sem lahko danes v vaši družbi,« je poudaril.

Ob pogledu v preteklost pa je Breznik izpostavil tudi izzive, ki so pred slovenskim motošportom. Med pomembnejšimi je zagotovo varovanje okolja: »Tako kot pri transportu se tudi v športu soočamo z izzivom podnebnih sprememb. Ali bo prihodnost avto-moto športa električna, je danes preuranjeno napovedovati. Vsekakor pa se bomo v AMZS s svojimi aktivnostmi in ozaveščanjem voznikov še dejavneje vključevali v pobude za varovanje naravnega okolja. Predvsem si želimo, da bi z zainteresiranimi skupinami in posamezniki ter državnimi organi našli skupni jezik, da to problematiko ob ustrezni skrbi za okolje rešimo v zadovoljstvo vseh deležnikov.« Izrazil je tudi ambicije motošportnikov, da bi katera od panog postala olimpijski šport: »AMZS je sicer kot članica Olimpijskega komiteja Slovenije del olimpijskega gibanja, a prizadevanja motociklistov, vključno z našo krovno zvezo FIM, da bi se tudi tekmovalci katere od motošportnih panog lahko borili za olimpijska odličja, so trenutno še na situ odločevalcev. Verjamemo pa, da bo tudi na tem področju prišel naš čas. Zato bomo še toliko več energije vlagali v razvoj podmladka, saj so mladi edino zagotovilo, da se bomo lahko še naprej veselili športnih uspehov na najprestižnejših tekmovanjih.« Poudaril je tudi, da je treba pomagati vrata v svet motošporta odpirati tudi dekletom.

Zbrane goste je nato nagovoril podžupan Občine Vrhnika Jožef Malovrh: »V veliko zadovoljstvo nam je, da se je v prav naši občini zgodila dirka, ki je pripomogla k širši prepoznavnosti naših krajev.« Povedal je še, da je bila Vrhnika skozi vso zgodovino pomembo stičišče prometnih tokov, iz nje pa izhajajo številni, ki so pustili pečat tudi v slovenskem avto-moto športu.