Hildebrand & Wolfmuller je patentiral kolo s štiritaktnim motorjem – šlo je za 1,5-litrski dvovaljnik z vrtino in gibom 90 mm x 117 mm, razvijal pa je 1,9 kW pri 240 vrtljajih in celotno konstrukcijo pospešil do 45 km/h. Mešanico zraka in bencina je voznik upravljal prek ročice in vstopnega ventila v vplinjaču.

Ogrodje so vzeli od prototipa, ki so ga pri Hildebrandu sestavili 1889, ki ga je poganjal parni motor.

H&W je skupno izdelal 2000 primerkov, a ker je bil brez sklopke ali pedal, se ga je dalo zagnati le s skokom na sedež. Konkurenca je hitro ponudila boljše rešitve, podjetje pa je zaprlo svoja vrata 1919 po prvi svetovni vojni.