Nemci ali Američani, kakor hočete, so se zelo trudili, da bi Cascadi kar najbolje tlakovali njeno tržno pot. Med srednje velikimi kabrioleti se ne bojujejo samo proti večnemu tekmecu VW-ju, ampak tudi proti vrsti premijskih znamk, ki jim dodatna oprema do zadnje kaprice ni prav nič tuja. Še manj usnje, udobje in suveren občutek za volanom.

Ravno to je morda največje prijetno presenečenje Cascade. Ne recite, da ime ni vsaj malce čudno, ampak avtomobil sam je zelo temeljit. Znan obraz so nadgradili s položnim in v predelu okvirja močno ojačanim vetrobranskim steklom. Zadnji del se pri spuščeni strehi nesramno dvigne v ravno prav okrogel in dovolj dolg zadek. Podarjeni boki za agresivnost in mehak zaključek v Oplovem sodobnem stilu na zadku bolj spominja na Insignijo.

Z zaprto streho ostaja Cascada čvrst kupe in niti za trenutek bi ne pomislili, da vozite samo navit in malo predelan družinski avto. Ravno to je posebnost, ki si jo kupci kabrioletov najbolj želijo. Vseeno je katero znamko izberejo.

LED dnevne luči pri Oplih poznamo, tudi dvojne zadnje luči, ker so se načrtovalci odločili, da bodo skupaj s pokrovom prtljažnika odprli celotno zadnjo stran, torej z običajnimi lučmi vred. Za športni paket z velikimi 19-palčnimi platišči je potrebno posebej seči v žep, a cena niti ni grozna (590 €), saj zraven ponudijo še športne stopalke in volan z upravljanjem na prečkah. Nasploh si lahko pri Oplu Cascadi vzamete veliko časa pri pregledovanju cenika dodatne opreme. Ker ponujajo celo vrsto stvari, ki so zelo zanimive. Kar se tiče uporabnosti pa mahnjeni na kabriolete tako vse vedo sami.

Dolga vrata brez okvirov za steklo in mehanizem za lažje odpiranje so pričakovane pritikline. Zelo dobro opremljen testni avtomobil z odličnim usnjem na vseh koncih in krajih, tudi na armaturni plošči, bi pred leti pričakovali samo od kakšnih plemenitih Britancev in Peugeota. Cascada je precej široka, s sredinskim tunelom, ki sovoznico vseeno precej odmika iz prvega plana. Vse za varnost v vožnji, kabriolet je za tople dni, ko prevladuje lahkotnost in kratkost tako hlač kot kril.

Svetlobni toni nad merilniki so prav lepo ubrani, z drobnimi dodatnimi napisi, ki jih prepoznate šele ko se koncentrirate na svetle obrobe. Opel in skrb za malenkosti, bravo! Okrog radijskega aparat je prepolno tipk, staromodnim voznikom utegne to celo prijati, sicer voznika zmedejo. Vseeno je zaslon navigacije kvaliteten, barven, menjalnik prijetno mehak, nekoliko dolg, a natančen. Kombinacija ročne zavore in pomoči speljevanja navkreber delujeta in streha se odpira hitro, brez dodatnih posegov.

Streha je iz platna, torej klasična. Zdi se zelo dobro izolirana za vožnje v zimskem obdobju, vseeno je manj izredna zvočna izolacija (kljub doplačilu), kar pripisujemo konstrukcijskim razlikam v primerjavi s čvrsto, zložljivo streho. Zloži se v prtljažnik (v 17 sekundah, do 50 km/h) iz katerega naredi zgledno palačinko. Prostornina se  iz 530 litrov zmanjša na osnovnih in ne premajhnih 280 litrov. Dostop pa je temu ustrezno slab. Nič novega, saj Cascada ni prvi tovrsten kabriolet.

1,6-litrski ECOTEC štirivaljnik v tokratni izvedbi razvija 125 kW. Ima neposreden vbrizg goriva in učinkovit (beri zelo odziven) turbinski polnilnik. Spet se vozi kot precej večji agregat, obenem je še presneto tih. Pod pogojem, da ga ne vrtite v onostranstvo, lahko morda koga prepričate, da vozite s kakšnim valjem več. Ker je Cascada temeljit avto, se je poraba v našem testnem povprečju ves čas približevala devetim litrom in jih naposled v mestu tudi presegla. Če vse dobro deluje in Opel dobro vleče, se to pač nekje plača. Pri varčni vožnji, skupaj s Start&Stop tehniko delovanja, se je poraba gibala malo pod osmimi litri.  Spodobno, a brez presenečenj. Ne bi si želeli drugega motorja, s strani zmogljivosti sploh ne, dvomimo tudi, da 1.4-litrska pokurita kaj manj.

Cascadi so namenili čvrsto osnovno školjko, ki kabrioletske učinke zvijanja močno zmanjšuje. Občutljivim zadnjicam ne uide, da ne gre za kupeja z oznako OPC. Sicer čvrsto vzmetenje podpira Oplov nadzor nad delovanjem blažilnikov FlexRide CDC. Sistem je prav blizu pravemu aktivnemu vzmetenju, saj prilagodi svoje delovanje sproti, med vožnjo, obenem pa uboga ukaze voznika preko tipk v notranjosti. Cena? Okrog 1200 €, smiselno doplačilo za več udobja in več čvrstosti, kadar to pač potrebujete. Sistem je namreč zasnovan okrog posrečene osnovne nastavitve vzmetenja, ki povrh še ni zelo glasno.

Opel Cascada je z briljantno zasnovo, ko so jo po dolžini in prestižu po potrebi dvignili iz plebejskega Astrinega razreda, vse prej kot avtomobil, ki bi ga potisnili v pozabo. Za dovolj ugodno ceno, ob precej zajetni dodatni opremi namreč pritisne na 36 tisoč in nekaj evrov. S tem dobite avto, ki ga že lahko brez sramu postavite ob bok premijcem. Prišepnemo vam še na uho: »S tem prihranite vsaj petnajst, če ne dvajset tisočakov.«