Druga generacija Kuge je zrasla, SUV pa je še bolj suveren kot prej.
Tudi v drugo se Kuga obnaša povsem enako kot prejšnja generacija – želi biti dovršen srednje velik SUV, ki služi svojemu namenu in ne straši povprečnega uporabnika s kakimi posebej radikalnimi oblikovnimi ali tehničnimi prijemi. Zunanjost je dovolj dinamična, da Kuga ni dolgočasen avto, hkrati pa tudi nič posebnega – nekaj detajlov si izposoja pri Focusu, obraz pa je na daleč prepoznaven Ford. A to tako ali tako ni namen SUV-ja, da bi od lepote padale (in padali) v nezavest.
Tudi ime, ki ga »slovenceljni« vse preveč v slogu straniščnega humorja vpletajo v navezo z neko pozabljeno boleznijo, samo da je smešno, voznikov ne bi smela pretirano motiti, sploh ob dejstvu, da pravilno angleško prebran »u« nima več nikakršne zveze s to slovensko jezikovno posebnostjo.
Notranjost postreže s prostornostjo in uporabnostjo. Kuga ne želi odstopati od preverjene zasnove aktualne generacije Fordov in tako bo vse bolj ali manj enako kot pri Focusu ali kakem manjšem modelu, obilica gumbov na sredinski konzoli najprej malo prestraši, a se da navaditi, moti le premali zaslon tam predaleč spredaj. Dodatki aluminija prav uspešno razbijejo monotonost črnine v notranjosti, plastika in njena sestava pa kljub različnim variacijam nista pretrdi, je pa izbira materialov ponekod garancija za mastne madeže in prstne odtise. Prostora je dovolj tudi na zadnji klopi, prtljažnika je za 456 litrov, sedeži se žal ne podrejo v ravno dno. Ena od pogruntavščin je odpiranje prtljažnika z »brco« pod obijač zadaj, a vsaj v našem primeru zadeve nismo uspeli pripraviti na sodelovanje. Prav tako odklepanje in zaklepanje avtomobila s pritiskom na kljuko ni povsem brezhibno in včasih zahteva kak pritisk kar na gumb.
Kugo je poganjal močnejši 2-litrski dizel, ki se izkaže za zelo uporaben, nenaporen in varčen motorček, ki mu pomaga odlično vpeljan šeststopenjski menjalnik, svoje pa doda tudi suveren štirikolesni pogon. Omenjena kombinacija je brez vprašanja najboljša izbira pri Kugi in same vozne lastnosti so za čisto desetko, pa naj gre za potovanje po avtocestah ali pot v hribe po razmočenem makadamu.
Všečna zadeva Kuge je prav v tem, da ne kriči in izstopa, saj prav to večina takoj poveže s ceno in še kakim siljenjem v premijske razrede. Cenovno ta kombinacija sicer ni med nižjimi, je pa konkurenčna, tudi ko pogledamo k ostali nemški ali vzhodni konkurenci. Naš testni primerek se je pripeljal na 34.360 evrov.