Japonci so na zunanjosti naredili komaj opazne spremembe, malo so spremenili odbijač in luči, malo poudarili masko, kaj veliko več pa ne boste opazili niti na drugi pogled.

Notranjost malega vozilca bodo cenili predvsem tisti vozniki, ki jim je malo mar dinamike in avantgardnih oblikovalskih prijemov, bolj pa dejstvo, da je vse na svojem mestu in pospravljeno, skorajda uniformno dolgočasno in seveda tradicionalno japonsko – s trdo plastiko. Prtljažnika je za spodobnih 442 litrov in bo z veseljem shranil pohodne čevlje, nahbrtnik ali košaro gob.

Za motorizacijo je skrbel šibkejši primerek 1,8-litrskega dizla, ki premore 85 kW (116 KM), kar se glede na poslanstvo avtomobila izkaže za dovolj, ni gre pa pričakovati  kake občutnejše dinamike, sploh ker se kljub obljubljenim 300 Nm navora v spodnjem območju vrtljajev, le-ti nekam skrijejo, skratka – ta motor bodo prej cenili tisti, ki so svoje bolj dinamično obdobje življenja že živeli. Se pa šeststopenjski menjalnik potem v praksi, ko se enkrat peljemo, izkaže za zelo dobro preračunanega in vožnja je zares mirna in nenaporna, tudi pri višjih hutrostih.

Naš testni ASX je imel pogon samo na sprednja kolesa, za štirikolesni pogon je treba doplačati 3000 evrov, kar pa je precejšen strošek, po drugi strani pa skorajda nujen, saj smo na zgodnje zimskem dežju in verjetno ne prav posrečenih gumah doživljali precej podkrmarjenja in ASX s to konfiguracijo ne more opravičiti ideje o vsestransko zmogljivem avtomobilu, ki ima rad še kaj razen asfalta. Tako se ASX bolj pokaže kot običajen cestni avto s privzdignjenim podvozjem kot kaj bolj vsem terenom primernega.

Srednja oprema Invite je dovolj dobro sestavljena za potrebe večine kupcev, od tempomata, samodejne klimatske naprave, parkirnih senzorjev do spodobnega radia in varnostne opreme. 

Testni primerek je zahteval 22.860 evrov, 500 evrov več od osnovne cene za kovinsko barvo.