Dirkači

Slovo največjega nasmeha
Slovo največjega nasmeha
23.05.2017 11:39 Peter Košenina motogp.com, Peter Košenina, arhiv

Sinoči je ves motociklistični svet pretresla novica, da je Nicky Hayden umrl zaradi poškodb, ki jih prejšnji teden utrpel v prometni nesreči. Šport je izgubil ambasadorja, kakršnega bi si želeli vsi – odločnega, predanega, neutrudnega, a hkrati ponižnega, poštenega in odkritega dirkača. Legendo.

V zadnjih urah po socialnih medijih in internetnih straneh prebiramo izpovedi sožalja njegovi družini in v vseh so omenjene te in še druge Nickyjeve dobre lastnosti. V njegovem primeru ne gre za vljudnost, ki je v takih situacijah primerna, pač pa je Kentucky Kid na ljudeh okrog sebe v desetletju in pol dirkanja na svetovni sceni zares pustil velik pečat. Jasen pogled in najširši nasmeh v karavani ter občutek za ljudi so ga naredili priljubljenega povsod, kamor je prišel. Bil je prvak na stezi in ob njej.

Nicky je v razred MotoGP prišel iz ameriških cestno-hitrostnih in dirt track prvenstev. V sezoni 1999 je z 18 leti s privatno hondo postal prvak razreda Supersport, dve leti pozneje pa je prvič dirkal v razredu Superbike. V prvi sezoni mu je na tretjem mestu do naslova prvaka zmanjkalo le 40 točk, v naslednji (2002) pa je že postal prvak. Zmagal je na dirki Daytona 200 in na poti do naslova premagal takrat najboljšega dirkača prvenstva Mata Maldina. Leta 2000 je kot povabljenec nastopil na dirki svetovnega prvenstva Superbike v Laguni Seci in bil v prvi dirki četrti, v drugi pa se je zapletel z Norijukijem Hago in padel. Izjemen je bil tudi na dirt track dirkališčih, ameriški različici speedwayja. V sezoni 2002, ko na pesku ni skoraj nič nastopal, je zmagal na štirih dirkah. Dirka v Peorii je končala v zgodovini, saj so jo na prvih treh mestih končali vsi trije bratje Hayden. Nicky je zmagal, Tommy je bil drugi, Roger Lee pa tretji.

V razred MotoGP je Nicky leta 2003 prišel kot ameriški prvak razreda Superbike. Postal je Hondin tovarniški dirkač ob Valentinu Rossiju, že takrat prvemu imenu športa. Prvo sezono je končal na petem mestu in bil najboljši novinec. V sezoni 2004 je Valentino Rossi odšel k Yamahi, Nickyju pa se je v moštvu pridružil Alex Barros. Izkušeni Brazilec ni mogel stopiti v velikanske Rossijeve čevlje, ki je prejšnje leto postal prvak, slaba pa je bila tudi Nickyjeva sezona. Leta 2005 je v domači Laguni Seci prvič zmagal in svet so obkrožile zadnje dni povsod objavljene fotografije dirkača brez čelade z ameriško zastavo na rami.

Slovo največjega nasmeha

Sezona 2006 je bila Nickyjeva. Čeprav je zmagal le na dveh dirkah, je bil dovolj konstanten, da je bil do konca v igri za naslov prvaka. Pred predzadnjo dirko sezone v Estorilu na Portugalskem je imel v prvenstvu še dvanajst točk prednosti, tam pa se je odvila zgodba, ki je strla srca ne le njegovim navijačem, pač pa tudi mnogim drugim ljubiteljem športa. Nicky je bil zaradi pregrete glave moštvenega kolega dirko pred koncem sezone ob vodstvo v prvenstvu. Dani Pedrosa je tisto leto prišel v razred MotoGP in se kot vsak prišlek in svetovni prvak v nižjih razredih želel dokazati. Imel je veliko težav, v Estorilu pa je le bil blizu najboljšim. Prva dva kroga je bil na drugem mestu za Valentinom Rossijem, v tretjem ga je prehitel Colin Edwards, v četrtem pa Nicky Hayden. Pedrosa ni razmišljal, kako zelo trdo je Američan delal skozi sezono, da je bil dve dirki pred koncem v vodstvu prvenstva, in ga je v petem krogu želel prehiteti nazaj. Precenil je svoje sposobnosti in v pesek odnesel moštvenega kolega in sebe. Dirko je z dvema tisočinkama prednosti pred Valentinom Rossijem dobil Toni Elias, a vodstvo v prvenstvu je šlo v Italijanove roke. Nicky je jokal, vendar tudi v svoji veliki žalosti ohranil dostojanstvo in Pedrose ni poniževal. Pred medije je prišel s temnimi sončnimi očali, da na fotografijah in posnetkih ni bilo razočaranih, objokanih oči.

Slovo največjega nasmeha

Na zadnji dirki sezone 2006 je bila drama še večja kot štirinajst dni prej v Estorilu. Osem točk prednosti Valentina Rossija je bilo, glede na njegovo konstantnost in izkušnje, velikanskih. Rossijeva forma se je vzpenjala, Hayden pa je v drugi polovici sezone beležil veliko slabše rezultate kot v prvi. V kvalifikacijah je bil Rossi najboljši, Hayden pa šele peti. Pred dirko je Nicky priznal, da bo za osvojitev naslova potreboval zelo slab dan Valentina in Yamahe in zgodilo se je prav to. V četrtem krogu dirke je Valentino Rossi naredil napako in padel, po nadaljevanju pa ni mogel nadoknaditi dovolj mest, da bi lahko ubranil vodstvo v prvenstvu. Hayden je dirko končal na tretjem mestu in s petimi točkami prednosti postal svetovni prvak! V dveh tednih se je iz pekla povzpel v nebesa in svoje ime utrdil tudi na svetovni dirkaški sceni.

Slovo največjega nasmeha

Nicky je bil velik družinski človek. Številna družina (imel je dve sestri in dva brata, op. a.) mu je stala ob strani v najtežjih trenutkih in iz nje je jemal moč za odrekanje, trde treninge in odločenost biti vedno boljši. Roger Lee je bratu v spomin zapisal: »Nikoli ne bom pozabil jutra po osvojitvi naslov svetovnega prvaka. Zbudil si me, da bi šla teč. To te je ločilo od drugih in te delalo legendo. Zaradi tebe smo se vsi trudili. Ko te ni bilo doma, smo vsi trenirali in kolesarili, da bi bili boljši, ko bi bili na cesti spet skupaj s tabo.« Nicky je imel iskreno rad svoje nečakinje in nečake in z njimi rad preživljal svoj prosti čas. »Ne skrbi, nečakinje imam pod nadzorom. Nič fantov do fakultete, nečake pa bom učil, kaj pomeni biti prvak v vsem, za kar se odločijo,« je še zapisal Roger Lee.

Prvak, počivaj v miru!

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija