X1 je poseben predstavnik BMW-jev, ki ni ne SUV, ne običajni malček, pač pa križanec.
Kljub temu je X1 tudi zelo specifičen in bržkone obroben igralec BMW-jeve palete. Oblikovno spominja na rahlo znižanega in spredaj tudi sploščenega X3, nekaj malega zaščite robov in pragov skupaj z povišanim podvozjem pa samo bežno nakazuje, da je avtomobilu namenjen še kaj durega kot asfalt.
Notranjost je pričakovano BMW-jeva, minimalistična, urejena in praktična. Kljub klasicistični podobi. Sedenje voznika je nadpovprečno, zadaj kaj hitro zmanjka prostora za kolena, tudi prtljažnik s 420 litri je pač za nezahtevne prevoznike krame.
Najšibkejša točka testnega X1 je prav njegov motor, dvolitraš s samo 110 kW (150 KM) in 200 Nm navora od sebe ne da kaj veliko, kljub temu, da je sparjen z samodejnim menjalnikom, ki je sicer odličen, a motor je za tono in pol težko mini zverinico enostavno podhranjen, prave dinamike ni, svoje doda tudi poraba, ki pod deset litrov ne bo skočila, sploh naporna so prehitevanja na običajnih cestah.
Težava X1 z najšibkejšim bencinskim motorjem je prav pri motorju, ki ga odsvetujemo, saj zna dobro zamoriti vsa pričakovanja voznika, razen če spadate zares med nezahtevne. Naslednja težava je dejstvo, da ima avto pogon samo na sprednji kolesi in s tem si tistih nekaj centimetrov več nad tlemi pravih obiskov izven urejenih cest ali v slabših vremenskih pogojih ne bo mogoče prav optimistično zamišljati. In kot zadnje, v osnovi najmanjši bencinar stane 30.100 evrov, s samodejnim menjalnikom in vsemi podobnimi pritiklinami pa se cena testnega vozila povzpne na 43.535 evrov. To pa je za pogojno uporaben in dinamično silno omejen avto več kot preveč. In ko odštejemo te hibe, ostane le še znamka. BMW. Konkurenca je tu, če odštejemo tri velike črke, v prednosti.