Tako nekako si Italijani zamišljajo modernega urbano-ruralnega motorista. Tukaj ne gre le za motocikel, ampak zraven pritiče še zgodba iz brezskrbnih sedemdesetih in filozofija, ki na prvo mesto postavlja užitek, brezskrbnost, svobodo, ... 

Očitno je retro v motorizmu še vedno "in". Pri Ducatiju so zato pametno uporabili klasične oblikovalske poteze v kombinaciji z modernimi rešitvam in na koncu dobili sodoben izdelek, ki ne ponavlja zgolj prejšnjh oblik, ki so le same sebi namen in delujejo kičasto. Prednost takšne oblikovne zasnove je, da sodi v vsako okolje in pristoji tako moškim kot ženskam. Ni pomembno ali ste dolgi ali kratki, ozki ali okrogli, na tem Ducatiju gotovo ne boste izgledali čudno. Da pa vaša individualnost nebi bila prezrta, vam v stilu »custom« scene ponujajo štiri izvedenke, od katerih ima vsaka svoj karakter. V smislu variacije osnovnih komponent in barvne kombinacije. Če vam je to premalo, lahko motor še dodatno oplemenitite z izdelki iz kataloga dodatne opreme. Italijanom res ne zmanjka stilskih idej in vtis je, da je na prvem mestu kozmetika, potem dolgo nič in šele nato motor z njegovimi voznimi lastnostmi. No, test nas je prepričal o nasprotnem. Za neagresivnimi linijami se skriva konkretno zmogliv motor.

Zračno hlajeni 803 kubčni agregat L-twin izvedbe zmore 75 konjskih moči, ki naredijo motor poskočen že v nizkih vrtljajih. Dovolj za zdravo mero uživancije, s tako močjo pa tudi na makadamu nimate težav. Navora je zadosti tudi na avtocesti, kjer v kruzerski šesti prestavi brez težav držite tistih 130 km/h. Oziroma dokler zdržijo roke in vratne mišice. Medtem, ko so ostali hišni modeli opremljeni z razno elektroniko, ki nadzira delovanje motorja, tukaj ne najdemo nobenih map za nadzor agregata. Motocikel deluje po principu sedi in pelji. Porabo smo namerili do okoli 4,5 l/100 km.

Roke držijo široko in visoko dvignjeno krmilo s katerim motocikel odločno nagibamo v ovinek. Takšna pozicija nam pride prav tudi pri manevriranju na terenu, pri močnejšem pospeševanju pa začutimo, da nam malce krivi roke. Model Full Throttle ima recimo bolj športno, nižje krmilo. Sedež je vizualno sicer bogato odmerjen, nudi pa dokaj čvrst odpor. Za predstavo si zamislite vrečo fine mivke pod zadnjico, kar pa lahko vzamemo tudi kot namensko lastnost. Sopotnica se nad udobjem ni pritoževala. Stopalke, ki so enake kot na Monstru in Panigaleju so se nam zdele za tak motor malo preveč filigranske in drseče. Tudi gumb za vklop/izklop smernikov bi bil lahko malo bolj robusten. Sak veste kot imajo to urejeno Japonci. Izredno mirna vzvratna ogledala pa potrjujejo opažanje, da tudi pri daljši vožnji ni čutiti mravljincev v rokah zaradi vibracij. Navkljub temu, pa bi si zaradi mirnosti motorja in neizrazitega zvoka iz izpuha vseeno zaželeli malo več Ducatijevske agresivnosti, kot smo je bili deležni pri recimo Monstru.

Varen občutek nam vlivajo Brembove radialno vpete zavorne čeljusti, ki ustavljajo 186 kg mokre teže. Tudi z enim samim kolutom spredaj in s pomočjo ABS-a so suvereno kos tej nalogi. Ko zavijemo na peščeno cesto lahko ABS izklopimo. Motor se na taki podlagi dokaj dobro pelje, seveda pa ne gre pričakovali kakšnih enduraških sposobnosti. Narezane gume in nizko težišče vsekakor pripomoreta k samozavesti pri vožnji, vendar je to v osnovi še vedno cestni motor z možnostjo, da se odpeljete do kakšne bolj odročne plaže ali planinske koče. Ob tem se je kar težko upreti, da nebi pustili kakšen oblak prahu za sabo.

Vse bolj kot so pomembne tehnične karakteristike, gre tukaj za dojemanje vožnje motocikla, kot načina zabave in druženja. Če vam je ta filozofija blizu in cenite italijanski stil, potem je ta najdostopnejši Ducati s ceno 8.590,00 € nalašč za vas.